(ŠESTI DAN) Mrak, besede in upor. Znova

Leta 2019, ko smo proslavljali prvi desetletji naše akcije Bob leta, smo se v posebni in svečani prilogi obrnili nazaj in poskušali izmeriti, kakšna je moč javne, pogumne besede. Če so morali v preteklosti naši velikani in velikanke - ki bi se zagotovo brez težav zavihteli v bobovski finale - na oltar domovine položiti vse, kar so imeli, nemalokrat tudi življenje, je takrat, pred šestimi leti, obveljala ocena, da je medijska hiša Večer z bobom leta odprla glasen in odmeven prostor za male in velike besede - za opozorila, razmisleke, a tudi za pogum in upor. Z ugotovitvijo, da je vsem bobovcem, tako tistim, ki so se znašli na naši naslovnici v bobu dneva, kot tudi finalistom veliko lažje, saj lahko na oltar domovine postavijo svoje najmočnejše in najučinkovitejše orožje - besedo.

Šest let kasneje se lahko tej ugotovitvi zgolj kislo nasmehnemo, sploh pa ob idealističnem zapisu, da včasih pogumna in odločna beseda zadošča, da ji bodo sledila dejanja, reakcije, premiki. Da se bo nekaj vendarle spremenilo. Na bolje, na svetlo. A ko se kritično in razmišljujoče zazremo v domovino in svet, kjer nič več ne more ustaviti podivjanih populistov s peno na ustih, oženjenih z neizmernim bogastvom tipov, katerih platforme nas vlečejo v greznico laži in manipulacij, celo takšnih, ki lahko spremenijo volilni izid, da vseh vojnih iger niti ne omenjamo, potem je vprašanje, ali lahko pogumne, uporne in odmevne besede sploh še kaj spremenijo, na mestu.