"Gre za politični pregon, saj vemo, volitve se bližajo." Stavek, s katerim je notranji minister v času tretje vlade Janeza Janše Aleš Hojs pospremil torkove hišne preiskave, ki so jih pri njem opravili preiskovalci posebnega oddelka specializiranega državnega tožilstva. Poved, s katero bi vidni član SDS presenetil le, če je ne bi izrekel.
Trditev o političnem pregonu, ki ga nad slovensko desnico vršijo tako policija kot tožilstvo in sodišča, je namreč postala del političnega diskurza, ki ga predvsem Janša in drugi vidni esdeesovci uporabijo zmeraj, kadar jih organi odkrivanja in pregona vzamejo pod drobnogled. In seveda ob tem ne pozabijo še ene besede: Patria. Proces, "ki ga je globoka država sproducirala z namenom, da Janši ukrade volitve" - če zelo na kratko povzamemo vedno znova ponovljene besede, ki prihajajo iz vrst danes največje opozicijske stranke. A če preletimo časovnico primera domnevno spornega nakupa, ki se je pri nas končal z zastaranjem, na Finskem z oprostilnimi sodbami nekdanjih vodilnih predstavnikov Patrie, v Avstriji pa z obsodilnimi sodbami posrednika, je dejstvo, da gre za primer, ki se je vlekel dolgih sedem let. Drži, da je le tri tedne pred parlamentarnimi volitvami v Slovenji 2008 finska televizija objavila oddajo Resnica o Patrii, kar naj bi, po mnenju desnice, vplivalo na volilni rezultat SDS, ki so ji volivci nato namenili drugo mesto - prvo je odnesla SD. A dokazov, da je finska oddaja res bistveno vplivala na volilne rezultate, ni. SDS je namreč prav na tistih volitvah prejela odstotkovno več glasov kot kadarkoli kasneje, tudi več kot štiri leta poprej, ko je Janša sestavil svojo prvo vlado. Septembra 2011, torej tri mesece pred predčasnimi volitvami zaradi razpada takratne vlade pod vodstvom Boruta Pahorja, se je začelo sojenje v zadevi Patria. Mantra o političnem procesu je močno zaznamovala predvolilno obdobje. Izplen volitev pa je bil druga Janševa vlada, četudi je na volitvah zmagala Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića, a ta vlade ni zmogel sestaviti. Vendar Janševa druga vlada je bila kratkega diha, padla je zaradi objave (kasneje s strani sodišča odpravljenega) poročila KPK o nepojasnjenem premoženju predsednika takratne vlade.
Junija 2013 prvostopenjsko sodišče Janšo obsodi, leto kasneje višje sodišče sodbo potrdi in Janša mora v zapor. Mesec dni pred novimi predčasnimi volitvami. Kar je SDS uporabila za mobilizacijo volivcev, češ da gre za politično eliminacijo njenega voditelja. Stranka Mira Cerarja takrat sicer resda močno premaga SDS. Po razveljavitvi sodbe leta 2015 sledi zastaranje primera Patria.
V času trajanja procesa, ki ga je zaznamovalo zastaranje in ne pravnomočni sodni epilog, je bila politična dinamika izjemna, zaznamovana z menjavanjem oblasti in kar tremi parlamentarnimi volitvami. Težko bi tako katero od pravosodnih dejanj ne sovpadalo s političnim. In roko na srce, k dolgotrajnosti primera Patria so pripomogli pravni - sicer dovoljeni – manevri obrambe obtoženih, da se primer vse bolj razvleče. Seveda pa desnica vse, kar ima na voljo, s pridom izkorišča.
Težko bi katero od pravosodnih dejanj ne sovpadalo s političnim
Nekako pa največja opozicijska stranka in njen predsednik v vsem tem kontekstu pozabljata na blamažo s primerom Trenta. Še enimi, s katerim se je po mnenju desnice nad njimi zgodil politično motiviran pregon. Nepremičninski posli iz leta 2005 so šele letos dobili prvi nepravnomočni epilog.
Zagotovo so v vseh teh letih deli postopka sovpadali tudi s kakšnimi pomembnimi političnimi datumi. Aprila letos, ko je opozicija močno pritiskala v smeri predčasnih volitev, je tik pred sodbo Janši in soobtoženim v eter prišla celo obsodilna sodba celjskega sodišča, za katero se je pokazalo, da je ponarejena, kajti Jaša je bil kasneje oproščen. Da mu oprostilna sodba ni pogodu, kajti težko zdaj spet jaha na renomeju mučenika, je znal povedati marsikateri politični komentator. Zato ni čudno, da je Hojs v teh dneh na plan povlekel zgolj Patrio in vzporednice svoje preiskave s tem postopkom, kakšnega drugega pa raje zamolčal. A morebiti bi bilo tako za Janšo kot njegove kolege bolj smotrno vprašati se, zakaj in kaj kot pa kdaj.

