Z iztekom oktobra se zgodi prva menjava na ustavnem sodišču (poslovi se dr. Špelca Mežnar), novembra druga (odhod staroste v aktualni sestavi Marka Šorlija), marca in aprila 2026 se devetletka brez ponovitve zaključi še trem ustavnim sodnikom: dva (dr. Rajko Knez in dr. Matej Accetto) sta vsak po tri leta ustavno sodišče tudi vodila, zaradi tretjega, dr. dr. Klemna Jakliča in njegovega (bivšega) s. p.-ja, je državni zbor posegel v zakon o ustavnem sodišču in vsakokratnemu predsedniku sodišča naložil odločanje o morebitnih konfliktih interesov ustavnikov. To je bilo sploh edino - in več kot očitno "ad personam" - odpiranje zakona o ustavnem sodišču v parlamentarnem sklicu, ki je vsak dan bližje finišu, država pa parlamentarnim volitvam. Še enkrat več zakonodajalcu ni bilo mar na primer za neurejene pravice ustavnih sodnikov, ko to niso več. Da bi karkoli predrugačili (skrčili) pri pristojnostih ustavnega sodišča, na primer celo v ustavi, tako ali tako ne računa več nihče. Tik pred koncem petletke predsednice republike se bo končal mandat še šesti osebi v trenutni ustavnosodniški deveterici, to pomeni, da se v treh letih zamenjata kar dve tretjini ustavnih sodnikov in sodnic - to pa pomeni praktično novo ustavno sodišče.
Da bo zima-pomlad supervolilna, je nekoliko posledica koledarja, v glavnem pa kolaterala svobodnega političnega olastninjenja (pravne) države. Do konca in naprej. Saj to gledamo od vlade do vlade, od stranke do stranke, in vsakokrat si utvarjamo, da smo že vse videli in da nižje ne gre. A kaj, ko dna ni. Od minevajočega tedna je bolj uradno, da bodo parlamentarne volitve marca 2026. Če že mesece ne gledamo drugega kot priprave politike na volitve, bo naslednje tedne to dobilo finalne pospeške. Parlament bo zdaj zdaj v pospravljanju, vse, kar se še bo ali ne bo zgodilo, bo izključno pripravljanje na volilno nedeljo, kalkuliranje, kdo, kaj, koga, s kom in s kom ne - žal tudi, ko bodo na poslanskih klopeh prva naslednja imena za ustavno sodišče, varuha ustave, človekovih pravic - in mej med vejami oblasti. Da bodo volitve treh novih ustavnih sodnikov padle direktno v visoko slovensko (pred)volilno sezono, se je vedelo vnaprej. Pač, parlamentarne volitve so na štiri leta, menjave na ustavnem sodišču na devet let. Da sta položaja bančnega guvernerja in varuha človekovih pravic že mesece škodljivo prazna in da to ni posledica koledarja, vemo. Še predobro. Deleži odgovornosti za, kot je preštela predsednica republike, skupno deset (!) odvrženih imen verjetno res niso enakomerni, pod črto pa je sramoten fiasko politike in krivi so popolnoma vsi. Velika škoda je, da volivci tega ne bodo kaznovali. Ne bodo pomislili na to, ko bodo pred volilno skrinjico.
Če je bil to prvi dam-daj, ali se moramo že bati naslednjega?
Da sta šli prvi izvolitvi ustavnih sodnikov (zaradi odhoda Mežnar in Šorlija) v državnem zboru precej gladko, natančneje: predvidljivo, je v okoliščinah mesece in mesece odprtih kadrovskih zadev spričo pozicijske vojne med predsednico države in predsednikom vlade mogoče dojemati na več načinov. Če je bil to prvi dam-daj, ali se moramo že bati naslednjega? Ustavno sodišče politika zdaj sestavlja ali "odstavlja"? Je tako malo ali tako zelo prioritetno? Pa še to: bo kandidat (tudi) dr. Miodrag Đorđević? Napol javni podatek (iz predsedniške palače sporočajo zgolj število prijav), da se je predsednik vrhovnega sodišča, ki mora iz sodništva zaradi EMŠO konec letošnjega leta oditi, prijavil, ko je predsednica republike pred meseci razpisala prvo iskanje novih ustavnih sodnikov, predlagan pa ni bil, lepo pomaga misliti še sveže nelene politične poskuse raztegovanja trajanja "trajnih" sodniških mandatov - izključno za(radi) predsednika, ki je tik pred upokojitvijo, tako da se je to "reševanje" še njemu zazdelo prekomerno. Da bi politična večina zmogla vsaj pol toliko entuziazma in potrjevanje (rednih) sodnikov odpeljala iz političnega parlamenta, kakor je bila obljubljala pred volitvami, to pa seveda ne. Se ni in se ne bo zgodilo. Hočem reči: za ustavno sodišče zgornje starostne meje ni. Kakor, gospa predsednica, ki ste dva tja že preselili, ustavno sodišče ni samoumevna finalna postaja vrhovnih sodnikov. Naj ne bi bila, kajne, ustavnopravni strokovnjaki?
Parlament v končni fazi odloča politično, kako pa. To pa ne pomeni, da je pristojnost predsednika ali predsednice republike, da predlaga imena za ustavno sodišče, kurirska služba med poslanskimi skupinami. Ni. Ne bi smela biti. Kandidat, kandidatka za ustavno sodišče je kandidat, kandidatka predsednice republike, ne z večino v parlamentu zbarantani kandidat ali kandidatka! Predsednik republike je prvi varuh ustavnega sodišča.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
