Ste vedeli, da je na Kitajskem na 10.000 delavcev samo 97 robotov? V EU jih je v povprečju 106, v Sloveniji 144, v Nemčiji 322. Vse to je zelo daleč za Singapurjem (658) in Južno Korejo (710). A kaj, ko število robotov nič ne pomeni, če jih ne znate uporabiti. Število robotov je namreč prvovrstno vprašanje človekovih pravic. Roboti ne lažejo, so pošteni, zakonov se držijo do pike natančno, delajo neutrudno 24 ur na dan, 7 dni na teden ... Dokler jih človek ne bo pokvaril.
Predstavljajte si sodnike robote, ki bi natančno poznali vse zakone in bi pravično razsojali v nekaj sekundah. Odpadli bi (pre)dolgi sodni procesi, zastaranj ne bi bilo, razsodbe bi bile pravične, zato tudi pritožb na pritožbe ne bi bilo.
Potem ... Predstavljajte si robote v javni upravi, ki bi vam v nekaj sekundah naredili biometrični potni list ali osebno izkaznico. Nič čakanja, nobenega skeniranja fotografij, pošiljanja, nobenega vlaganja dokumentov ... Seveda bi lahko k občinskemu robotu šli kadarkoli, tudi sredi noči ... Pravzaprav vam sploh ne bi bilo treba na občino, ker bi roboti sami vedeli, kdaj potrebujete nove dokumente, in poštni dron bi vam jih dostavil pred vrata.
Predstavljajte si, da bi namesto carinikov bili roboti. Zunanji skener bi preštel število src v avtu, čitalnik QR-kod bi odpiral zapornice, bližnji WiFi pa bi vam ob vstopu naložil zemljevid Slovenije z ažuriranimi POI (points of interests - pomembnimi turističnimi točkami), dodal bi cenike, cene bencina, pijače, spominkov, jedilnih listov, dodal pa bi še povezave do kamer v živo, da bi iz prve roke lahko preverili, kje je gneča in kje ne. Taka meja bi bila hitra, pretočna, informativna ...
Predstavljajte si še, da bi tudi v šolah imeli robote. Dogovorjenega kurikuluma bi se držali natančno, teste bi ocenjevali pravično. Pravzaprav bi nivo znanja učencev ocenjevali sproti, med urami, zato šole z roboti ne bi poznale testov. Vsebina bi bila prilagojena posamezniku. Samo v takih šolah bi lahko mladi izkoristili svoj potencial in bili produktivnejši v življenju.
Še več je takih primerov. Ko bodo vsi avti samovozeči, ne bomo potrebovali prometnih policajev. Negovalni roboti v bolnišnicah bi lahko opravljali dela, ki danes negovalcem (dobesedno) smrdijo. Tudi v politiki ne potrebujemo ljudi, ker bi roboti pravično in takoj ocenili, kateri predlog zakona je boljši za družbo. Da, tudi referendumi bi bili odveč, ker bi robotom vsi zaupali ...
Pobožne želje, ki se ne bodo nikdar uresničile.
Ker smo ljudje preveč odvisni od laži, podtikanj in spletkarjenj in ne vemo, kaj bi počeli, če bi nam bilo to odvzeto. Radi imamo svet, v katerem živimo.
