6. oktober, 1975
Ženska spretnost za volanom
Kar 19 ženskih voznic, z osebnimi izkaznicami izdanimi v občini Ptuj (druge niso veljale), se je v soboto dopoldne zbralo pred skladiščem trgovskega podjetja Merkator-Panonija Ptuj, na startu turističnega rallyja Ptuj 75, ki je bil v počastitev mednarodnega leta žensk posvečen le ženskim voznicam. Rally je organiziralo avto moto društvo Ptuj, organizatorji pa so le malo zatisnili oči in voznicam dovolili vsaj moškega sovoznika. Žal so to bili praviloma možje in na startu je že bilo slišati: "Kaj ne veš, kje so prestave?.. Kaj pa smerokaz? ... Krava, kaj ne vidiš tiste kravje vprege ... Kaj mencaš? ..."
Tekmovalke pa niso izgubile živcev in so praktično vse pravočasno pripeljale na konec prve etape, ki je tekla od Ptuja čez Dornavo, Spuljo in Hajdino do Hajdoš.
Največ preglavic je ženskam povzročala spretnostna vožnja (naprej in nazaj v garažo, metanje žoge v koš in slalom), vsekakor pa so v svoji spretnosti presegle vsa pričakovanja. Na progi za karting so tudi malo dirkale, vendar niso smele preveč pritisniti na plin, ker so jo lahko prevozile v nič več in nič manj kot 70 sekundah. N. Š.
6. oktober, 1975
100 let dinarja
Dinar praznuje letos svojo stoletnico. 1875. leta so ga uvedli v Srbiji kot denarno enoto. V rabi je bil do konca prve svetovne vojne, ko so v novo ustvarjeni jugoslovanski državi uvedli jugoslovanski dinar.
Do uvedbe dinarja so imeli v Srbiji več vrst denarja. Ob uvedbi so skovali dinarje v vrednosti dveh, enega in pol dinarja in razdelili na sto par. Po koncu prve svetovne vojne so bili na jugoslovanskem ozemlju v obtoku srbski dinar, črnogorski perper, avstroogrska krona, bolgarski lev in nemška marka. Vse jih je v začetku 1920 zamenjal jugoslovanski dinar.
Na osvobojenem ozemlju so poskušali uvesti partizanski denar, a smo ga imeli le v Sloveniji, ko so marca 1944 ustanovili denarni zavod Slovenije, pooblaščen, da izdaja svoj denar v obliki bonov za živež.
5. aprila 1945 je bil postavljen dinar s 100 parami kot denarna enota DFJ (Demokratične federativne Jugoslavije) na načelo monetarne enotnosti, ki so jo potrdile vse kasnejše ustave.
7. oktober, 1975
Mladost, cvetje, ples
Pet tisoč otrok in mladih je s cvetjem in plesom pozdravilo včeraj na pekinškem letališču predsednika SVS Džemala Bijedića, prvega jugoslovanskega premiera, ki je dopotoval na obisk na Kitajsko. Zares veličasten sprejem, ki so ga priredili na letališču, in delež, ki ga je odmeril tisk poročilom o Bijedićevem prihodu, tudi kažejo, kolikšen je pomen obiska. Osrednje kitajsko glasilo poroča o prihodu z naslovom čez vso prvo stran, pa tudi sicer so poročila o obisku zavzela po dve tretjini strani, objavili so tudi celotno besedilo zdravice s sinočnjega banketa v čast jugosl. gostom.
V Pekingu so se danes dopoldan začeli uradni politični pogovori vladnih delegacij Jugoslavije in LR Kitajske. Našo vodi Džemal Bijedić, kitajsko pa prvi podpredsednik vlade Teng Hsiao Ping, ki nadomešča bolnega Ču En Laja. Naša delegacija bo na Kitajskem šest dni, od tega tri dni v Pekingu.
8. oktober, 1975
Naloga: Skupno načrtovanje
Predvidena bodoča hitra cesta skozi Maribor je bila edina točka dnevnega reda zadnje seje razširjenega političnega aktiva mariborske krajevne skupnosti Košaki, na katero so povabili tudi načrtovalce ceste in predstavnike občinskih organov, ki pripravljajo zidavo (o seji smo na kratko že poročali). Čeprav je bila razprava o problemih, ki jih bo nova prometnica prinesla krajevni skupnosti, zelo burna, se je sestanek končal z dogovorom, ki daje dobre možnosti za nadaljnje načrtovanje, s katerim naj bi razrešili veliko mariborsko prometno stisko.
V uvodnih pojasnilih predstavnikov Zavoda za urbanizem, predstavnikov občinske skupščine in projektanta, ki sodeluje pri pripravi prve zamisli trase (o teh zamislih je Večer že obširno poročal), so krajani – udeleženci sestanka – našteli težave, ki nastajajo s predvideno traso hitre ceste: ogrožena je lokacija vrtca, ki naj bi ga začeli graditi že prihodnje leto; vprašljivo je, ali bo primerna sedaj predvidena lokacija bodoče šole, če bo (sicer v dokajšni razdalji) tekla mimo šole nova prometnica; zanimalo jih je, ali ne bo dodatna cesta še bolj presekala obeh delov Košakov (ki sta že sedaj neprijetno ločena s Šentiljsko cesto in železnico).
Izrazili so seveda tudi bojazen zaradi večjega hrupa in večje onesnaženosti zraka in se vprašali, če hitra cesta vendarle ne bi bila možna kje drugje, kjer ne bi prizadela toliko ljudi (krajevna skupnost Košaki šteje sedaj 4600 prebivalcev).
