5. januar 1976
Neurje v Evropi
Neurje, ki je dva dni uničevalo po Evropi, se je preselilo proti vzhodu, na zahodnem delu celine pa je pustilo več kot 40 mrtvih, več sto porušenih in poplavljenih domov in ogromno gmotno škodo. Poročila iz Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Belgije, Nizozemske in Švice navajajo 41 mrtvih in najmanj osem pogrešanih. Vihar se pomika proti Črnemu morju. Pri nas smo evropsko neurje najhuje čutili v Vojvodini, kjer so bili sunki vetra tudi s hitrostjo 100 km na uro, in v Beogradu. O tem poročamo posebej. Samo v Angliji je zaradi neurja umrlo 24 ljudi. V zadnjih 29 letih nad otočjem še ni pihal silovitejši veter kot je v soboto popoldne. V Zahodni Nemčiji je bilo najtežje v Hamburgu, kjer je Elba poplavila posamezne dele mesta. Umrlo je deset ljudi. Na Nizozemskem sta mrtvi dve, v Franciji in Belgiji po ena oseba, bojijo pa se, da bo mrtvih tudi vseh enajst mornarjev z vzhodnonemške ladje, ki je potonila pred nizozemsko obalo. Veter je dosegel hitrost 170 km na uro, odnašal je strehe s hiš, prevračal avtomobile, iz obalnih predelov Nizozemske, Zahodne Nemčije in Danske so preselili več tisoč ljudi, ker so se bali, da bodo ogromni valovi uničili nasipe.
6. januar 1976
Prva ugrabitev v 1976
Po desetih urah se je srečno končala prva letošnja ugrabitev letala na Filipinih. Brata, filipinska državljana, stara 24 in 18 let, sta v Manili ugrabila letalo japonske družbe JAL s 199 potniki in člani posadke, ko se je pripravljalo na vzlet proti Osaki. Po petih urah sta izpustila večino talcev in zahtevala, da poleti letalo v Tokio. Tam se je japonska policija że pripravila, po petih nadaljnjih urah pogajanj pa sta se ugrabitelja predala na letališču v Manili.
7. januar 1976
Eksplodiral TV-sprejemnik
Sinoči ob 18.30 uri je v stanovanju Franca Sovca v Mariboru, Kamniška 26, eksplodiral televizijski sprejemnik. Pri eksploziji je nastal manjši požar. Otroka, ki sta gledala televizijski program, sta poklicala na pomoč sosede, ki so ogenj pogasili.
8. januar 1976
Edvard Kardelj v Slovenski Bistrici
"Sodeč po poročilih vaši problemi niso večji, kot je bilo pričakovati. Značilni so za ta naš čas," je dejal Edvard Kardelj v začetku svoje razprave na včerajšnji seji političnega aktiva občine Slovenska Bistrica. Sekretar občinske konference ZKS Slavko Kleindienst je Edvarda Kardelja in druge seznanil s splošno sliko občine. Med drugim je povedal, da je občina Slovenska Bistrica na meji razvitosti in manj razvitosti ter da je od več kot 31.000 občanov zaposlenih le okrog 6.600 ljudi. V kmetijstvu, za to področje še zlasti pomembni dejavnosti, je več kot dve tretjini kmetovalcev kooperantov nosilca razvoja kmetijstva v občini KK Slovenska Bistrica, vendar gre pri tem še zmeraj preveč za gole kupoprodajne odnose. Hitrejše uveljavljanje ustave ovirajo tisti, ki se še zmeraj ne morejo otresti stare miselnosti.
V 17 TOZD in treh krajevnih skupnostih v občini še nimajo osnovnih organizacij ZKS, vendar jih bodo tam ustanovili do sredine tega leta ... "Impol je dosegel lani le okrog 80 odstotkov planirane proizvodnje," je povedal generalni direktor le-tega Jože Kavkler. Razlog za to so večji del objektivni. /.../ S. NIEDORFER
9. januar 1976
98m - rekord ob pričetku
Trud, ki so ga prizadevni organizatorji mariborskega in planiškega komiteja vložili v pripravo otvoritvene preizkušnje osme tradicionalne skakalne turneje treh dežel (Julijske krajine - Furlanije, Koroške in Slovenije), se je bogato obrestoval. Blizu 5000 gledalcev je včeraj v Planici prisostvovalo izjemno kvalitetnemu tekmovanju, katerega krona je bil nov rekord 90-metrske skakalnice. Odlični avstrijski skakalec Karl Schnabl je namreč v drugi seriji "potegnil" na 98 m, kar je za 2 metra več od starega rekorda češkoslovaškega skakalca Raške. Tekmovanja, ki se bo jutri nadaljevalo v Beljaku in v nedeljo končalo v Trbižu, so se udeležili tudi številni družbenopolitični delavci treh sosednjih dežel. P.K.
10. januar 1976
Atentati na Unesco
V noči od četrtka na petek sta bila izvršena dva atentata na zgradbe Unesca v Parizu. Okoli polnoči so neznanci, ki so pozneje sporočili, da pripadajo "fronti židovske samoobrambe", vrgli na zgradbo, v kateri so pisarne Unesca, zažigalno bombo, ki je povzročila požar. Ob istem času pa so na enak način napadli tudi glavno zgradbo Unesca.
