Roman Ledeni teden je sestavljen iz zgodbe v zgodbi. Okvirno pripoveduje Didier, ki skupaj z zaročenko Beatrice, oba sodita v srednji razred pariških izobražencev, z ladjo potuje iz Marseilla proti Istanbulu. Od tam sta nameravala v Indiji poiskat nekaj duhovne spodbude in eksotičnih dražljajev. Na krovu ladje srečata drugi par, nekoliko čudaškega, ciničnega paraplegika Franza, ki potuje z mlajšo, izzivalno in zapeljivo partnerico Rebecco. Zgodbo v zgodbi, ki kmalu postane osrednja, pripoveduje Franz, ki Didierju v dolgih nočnih pripovedih razkriva burno zgodovino svojega razmerja z Rebecco, od nore zaljubljenosti do najrazličnejših spolnih igric, ki sta se jih šla in so postajale vse bolj obscene, vse bolj sadomazohistične. Njihovi gostobesedni opisi držijo Didierja v napetosti, v želji, da bi ostal in slišal še, čeprav mu razum veleva, naj se umakne fantazmam, za katere nihče ne ve, ali so sploh resnične, in se vrne v svoj mali, varni svet. Enako verjetno čuti bralec, ki se večkrat zaloti v želji, da bi knjigo odložil, a ga zgodba, ki meji na triler, vleče naprej najbrž v enaki meri kot sočni opisi žgečljivega dogajanja v prevodu Jaroslava Skrušnyja.
Pascal Bruckner (rojen 1948.), francoski esejist in romanopisec, večino svojih del posveča kritiki francoske družbe in kulture. Za svoja dela je prejel številne nagrade, njegova proza pa je doživela tudi odmevno filmsko uprizoritev.
