Izšla je nova tematska biografija o slovenskih osebnostih, tesno navezana na delo Novega slovenskega biografskega leksikona, enega osrednjih projektov ZRC SAZU in njegovega Inštituta za kulturno zgodovino. Tokrat se je 17 različnih avtorjev lotilo raziskovanja življenja in dela 17 vidnih osebnosti slovenske medicine, v glavnem zdravnikov, poleg njih pa sta svoje mesto dobili tudi prva patronažna (skrbstvena) sestra Angela Boškin (1885-1977) in zaščitna (danes pravimo medicinska) sestra ter pisateljica Mara Hus (1900-1944), ki je službovala v Južni Srbiji (Makedoniji).
Tudi 15 izbranih zdravnikov pripada različnim družbenim okoljem in strokam, opisi njihovega življenja in dela pa izrišejo, vsak s svoje kulturnozgodovinske perspektive, tudi lep časovni lok od 17. stoletja do danes. Pne se vse od mariborskega zdravnika Janeza Benedikta Gründla, avtorja znamenite razprave o zdravilni vrednosti rogaške slatine (ok. 1650-1705), ormoškega zdravnika in narodnega buditelja Oroslava Kristana (1867-1912), mariborskega zdravnika in politika Frana Jankoviča (1871-1934), mariborskega ginekologa iz znamenite šentjurske družine Benjamina Ipavca (1878-1962), mariborskega kirurga in lastnika sanatorija na Tyrševi Mirka Černiča (1884-1956), njegovega vrstnika in prikritega rivala, sodnega izvedenca mariborskega okrožnega sodišča Ivana Jurečka (1884-1964) ... Seveda je zajeto tudi obdobje druge svetovne vojne s padlim partizanskim zdravnikom Robertom Kukovcem (1910-1945), z vodjo partizanske bolnišnice Franjo Bojc Bidovec (1913-1985) in s partizanskim zdravnikom, dolgoletnim direktorjem Zdravstvenega doma Maribor Adolfom Drolcem (1914-1985).
Družbo jim delajo še tri zdravniške kolegice: hči znanega ljutomerskega odvetnika in filmarja Karola Grossmanna, partizanska zdravnica in kasneje (tudi mariborska) pediatrinja Božena Grosman (1903-1987), kardiologinja, ki "ni slišala ne na gospo ne na tovarišico", Majda Mazovec, humanitarka, ki je še kot študentka tvegala življenje za pomoč zaprtim v italijanskih koncentracijskih taboriščih (1920-2015), pa še znamenita mariborska strokovnjakinja za zdravljenje opeklin, svetovno priznana kirurginja Zora Janžekovič (1918-2015). Predstavljeni so tudi nekateri še živeči zdravniki: pionirja mariborske reproduktivne medicine Elko Borko in Veljko Vlaisavljević ter v Avstraliji živeča Mariborčanka, biokemičarka Jožica Paddle Ledinek. Borko in Vlaisavljević sta hkrati tudi sama avtorja biografskih prispevkov o dveh svojih kolegih (prvi o Ipavcu, drugi o Janžekovičevi).
Spričo zanimivih življenjskih zgodb osebnosti, ki so pomemben del naše zgodovine in kolektivnega spomina, si zbornik vsekakor zasluži več zanimanja, bralskega in seveda medijskega, kot ga je bila deležna lanska predstavitev njegovih prispevkov v mariborski univerzitetni knjižnici. No, morda je v teh virusnih časih, ko naj bi se na novo merila teža in ugled določenih profesij, za to tudi nekaj več upanja.
