Kolumna Svetlane Slapšak: Pošasti

Sočasen pojav Trumpa, Netanjahuja (ki je še najbližji vzorcu), Putina, Orbana, Vučića, Janše in stotin drugih kaže na to, da gre za kavzalnost, ne za slučajnost. Toliko let je bilo potrebno, da se uniči moč civilne družbe, vsaj navzven. Zahod se je naučil najhujših metod totalitarnih družb, Vzhod je nadaljeval ključne lekcije iz Zahoda. Vse, kar so družbe 70. let nekako dosegle in negovale, vključno s konceptom socialne države je bilo brez milosti uničeno, saj po tolikokrat prekleti Tatcherjevi – družba ne obstaja. Edino pomembno vprašanje, če preskočimo obča mesta, je – ali je civilna družba preživela in kako je z državo? Evropske države oziroma EU danes kaže usodne znake takšnega nesrečnega razvoja: institucije delujejo, počasi kot pričakovano, občasno sprejmejo kakšno pametno odločitev. Moči imajo kaj malo, s tem pa se seveda zmanjšuje tudi njihova funkcionalnost. Ni boljšega primera od tistega, da Netanjahu hoče sodno preganjati sodnice mednarodnega sodišča, ki ga ne priznava; Orbanovo izkazovanje gostoljubja do njega pa kaže, da bo EU, če bo po njegovo, postala množica fevdov, iz katerih in v katere kriminalci bežijo po volji gospodarjev, tako da je posledično celotna EU v trajni medsebojni vojni, tako kot pred Utrechtskim mirom …