Kaj nam kaže pogled v leto 2025? Od politične vročice vse do novih športnih presežkov

POLITIKAMatej GrošeljObeta se politična vročicaPrihaja zadnje polno leto za vladajočo koalicijo, pred katero je kopica obveznosti. Obeta se politična vročica, saj so stranke z eno nogo že v kampanji pred volitvami, ki bodo predvidoma spomladi 2026. Ko gre za vodilna politika na obeh polih, se bodo nadaljevali postopki v zvezi z domnevnimi političnimi pritiski premierja Roberta Goloba na policijo, prvak SDS Janez Janša pa bi utegnil dočakati sodni razplet v zadevi Trenta.Začetek prihodnjega leta prinaša interpelacijo proti notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju, če ne bo prej odstopil s položaja. Slovenija bo z budnim očesom spremljala dogajanje na vrhu policije. Pod vse večjim pritiskom je generalni direktor Senad Jušić, ki v rokah nima zakonitega potrdila, da izpolnjuje pogoje za imenovanje, a ga politika kljub temu ščiti in ne želi ponoviti razpisa.Parlament bo v drugem poskusu glasoval o kandidatu predsednice republike za novega guvernerja Banke Slovenije, negotovo bo glasovanje o varuhu človekovih pravic. Državni zbor bo volil tudi dva nova ustavna sodnika. Medsebojni odnosi med predsednico republike in premierjem utegnejo biti znova na preizkušnji, potem ko so v letošnji jeseni zgrmeli na najnižjo točko v zadnjih dveh letih.Koalicija napoveduje, da bo pod streho spravila pokojninsko in davčno reformo. Davek na nepremičnine že buri duhove, medtem ko še vedno ni jasno, ali bodo vladajoči obveznemu zdravstvenemu prispevku dodali progresivno lestvico, da bo sistem bolj solidaren kot doslej. Največ zanimanja vzbuja napoved sprememb v zdravstvu, kjer koalicija napoveduje strožje razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom.Volivci medtem še vedno čakajo, da bo koalicija v zakonodajo vpeljala spremembe, potrjene na štirih junijskih posvetovalnih referendumih. Zapleta se pri spremembi volilne zakonodaje, ki potrebuje ustavno večino, opozicija pa ni več pripravljena sodelovati v procesih pri vpeljavi preferenčnega glasu. Volilna kongresa čakata SDS in Levico. Kot kaže, bo Janša ostal na čelu največje opozicijske stranke, najmanjšo koalicijsko stranko pa bi po naših informacijah znova utegnil prevzeti Luka Mesec. SVETBoris JaušovecKam bo zdrvel svetNajbolj žgoče vprašanje bo, kako bo svoj drugi mandat v Beli hiši pričel slovenski zet Donald Trump. Že v prvem mandatu se je pokazal za izrazito nepredvidljivega. Še najbolj verjetno je, da se bo s Kitajsko in tudi z Evropsko unijo zapletel v trgovinske vojne. V prvem mandatu je, kakor je v predvolilnem boju napovedal, ukinil prostotrgovinski sporazum za Severno Ameriko, imenovan NAFTA.Ampak trgovinske vojne še niso prave, vroče vojne. Vsaj z besedami Trump obljublja, da bo končal vojno v Ukrajini in menda že kar do svoje prisege v drugi polovici januarja tudi vojno v Gazi. Nihče si ne zna predstavljati, kako mu bo to uspelo, zato mnogi menijo, da so te napovedi utopija. V Večeru bi prej rekli distopija. Da Trumpu angažma ZDA kot svetovnega policaja tako rekoč povsod po svetu ne diši najbolj, je presenetljivo dokazal, ko se je v prvem mandatu srečal s severnokorejskim diktatorjem Kim Il Unom. Uspelo jima je nekako tenzije med državama, ki so grozile izteči se v vojaški spopad, odriniti na stran. Vendar je vse to morda račun brez krčmarja, saj te pobožne želje po miru, ki je, tudi če je slab, boljši kot dobra vojna, morda ne bodo všeč ameriški oboroževalni industriji.Bližje, v Evropi, bodo februarja nemške parlamentarne volitve. Kancler Olaf Scholz, ki pri proračunu ni upošteval tako imenovane zavore, je zapeljal v slepo ulico. To je ta evropski gospodarski vlak z nemško-francosko lokomotivo, ki je vse bolj upehana zavoljo številnih napačnih odločitev, denimo okoli zelenega prehoda, v Berlinu, Parizu in zlasti v Bruslju. Tudi Francija ima težave. Šele sredi leta sme predsednik Emmanuel Macron razpisati še ene predčasne parlamentarne volitve. V Nemčiji in Franciji se upravičeno sprašujejo, ali bodo na teh volitvah slavile desničarske stranke. Te so že do sedaj v obeh državah z bolj ali manj inovativnimi triki komaj držali proč od krmila oblasti.Toda skrajni desničarji so v Evropi že na oblasti: v Italiji postfašistka Giorgia Meloni, na Madžarskem iliberalec Viktor Orban. Svet, kot ga poznamo, se sicer še ni podrl, vendar opazno erodira. Bližje, na avstrijskem Štajerskem, je deželno vlado prvič prevzel skrajni svobodnjak. V Gradcu se je vendarle zgodilo to, česar vladajoča Ljudska stranka na Dunaju še ni dovolila. ENERGETIKATimotej MilanovOmrežninski boj in JEK2Osrednje mesto v javnih razpravah, povezanih z energetiko, je ob prehodu v novo leto zavzela reforma obračuna omrežnine. Če ne bo sprememb, je možno pričakovati, da bo tako še vsaj do sredine marca, ko bodo odjemalci prejeli položnice za elektriko v februarju - zadnjem mesecu višje sezone, ki prinaša občutno višje zneske za omrežnino. Agencija za energijo, ki je pripravila reformo, je že več kot leto dni javnosti pojasnjevala razloge za reformo v kontekstu zelenega prehoda in potrebnih posodobitev elektroenergetskega sistema. Pri tem pa so ji pritrjevali tudi v vladni koaliciji, predvsem v največji vladajoči stranki. A že dva meseca po začetku reforme so se tudi v koalicijskih strankah pridružili opoziciji in gospodarski zbornici pri pozivih k spremembi oziroma celo zamrznitvi reforme.Nekatere posodobitve reforme je po pozivu koalicije pripravila agencija sama, vlada pa je Elesu še naročila, da preveri ustreznost sistema petih časovnih blokov in dveh sezon, ki jih je uvedla reforma, ter predlaga ustreznejši sistem, če je možno. Hkrati je vlada pozvala svet agencije k vrnitvi starega načina obračuna omrežnine s februarjem. Zaenkrat je tako težko predvideti, če bo reforma sploh preživela leto 2025.V iztekajočem se letu je bil v osredju javne pozornosti tudi projekt gradnje drugega bloka nuklearke v Krškem. A po odpovedanem referendumu ta verjetno do konca mandata ne bo izpostavljen v takšni meri, glede na to, da bo tudi dokončna odločitev o projektu sprejeta šele v naslednjem mandatu, ko naj bi ponovno poskušali izvesti referendum. Je pa razprava o JEK2 izpostavila ključna vprašanja energetske prihodnosti Slovenije, ki bi jih morala politika v sodelovanju s civilno družbo ustrezno nasloviti. Predvsem kakšen energetski miks bi bil primeren za Slovenijo in tudi sprejemljiv za državljane.Vlado še naprej čakajo tudi konkretni izzivi na področju izhoda iz premoga, pri čemer se je že pri vprašanju nadaljnje rabe Termoelektrarne Šoštanj pokazalo, da gre za izjemno socialno občutljivo temo. Konkretni izzivi ostajajo tudi pri nadaljevanju procesa solarizacije, kjer celo v državni Gen energiji opozarjajo na ovire pri umeščanju tovrstnih objektov v prostor. ZDRAVJEJana JuvanStopnjevanje težav v zdravstvuZdravstvo bo že kmalu po novem letu (15. januarja) obeležilo eno leto zdravniške stavke, ki je že zdavnaj postala najdaljša stavka zdravniškega ceha v zgodovini Slovenije, v čast pa si je ne rabi šteti nobena stran zdravniške diplomacije. Stavka zaradi edinstvenosti zdravniškega poklica, katerega osnovno poslanstvo je reševanje življenj, poteka po strogih zakonskih omejitvah na zelo nenavaden način, da ne bi ogrožali bolnikov, zato je na prvi pogled ne občutimo.Kljub temu je močno razgalila (ne)delovanje zdravniškega sistema v minulem letu, potem ko so se zdravniki po navodilih svojega sindikata Fides množično odločili umakniti soglasja za delo izven rednega delovnega časa. Hkrati je nagrmadene težave sistema le še poglobila. Prikazali so, kako močno zdravstvo sloni na preobremenjenosti kadra (ne le zdravniškega!) ter istočasno povzročili še daljše čakalne dobe in večje finančne primanjkljaje v javnih ustanovah - nič od tega pa ne bo pripomoglo k boljšim delovnim pogojem, za kar naj bi si s stavko prizadevali.Vse te težave se bodo nadaljevale ali celo stopnjevale tudi v prihajajočem letu. In spopadanje z njimi bi morala biti ključna naloga zdravstvene ministrice Valentine Prevolnik Rupel. Sicer je že napovedala spremembe več pomembnih zakonov v svojem resorju, a je pri vseh naletela na precej kritik – sploh s strani zdravništva, s katerim ji nikakor ne uspe zakopati bojne sekire (če si za to sploh prizadeva). Če ji bo kljub temu uspelo zakone po pričakovano burni javni razpravi o vsakem od njih spraviti skozi državnozborsko sito, se bo v zgodovino zapisala kot ministrica, ki je reformo brez pompoznih napovedi, ki so bile folklora skoraj vsakega njenega predhodnika, v nasprotju z njimi dejansko izvedla.Enako verjetno pa je tudi, da jo bo v letu 2025 doletela podobna usoda kot vsakega zdravstvenega ministra v zadnjih desetih letih doslej, ki zaradi takšnih ali drugačnih pritiskov niso dočakali zaključka svojega mandata. Lahko bi rekli, da je približno enako možnosti, da bo zdravstvo v prihodnjem letu precej drugače organizirano ali da bo čisto vse še naprej po starem. V nobenem primeru pa bolniki bistvene razlike ne bodo občutili takoj. GOSPODARSTVOSrečko KlapšSlabi obeti za optimizemČeprav je običaj, da ob koncu leta na prihodnje pogledamo z optimizmom, nam realnost kaže, da so obeti za to žal slabi. Število insolvenčnih postopkov in stečajev se je prav v zadnjem četrtletju precej povečalo. Če k temu dodamo likvidacije podjetij, kjer delavci prav tako ostajajo na cesti, in na stotine brezposelnih zaradi, kot temu menedžerji učeno rečejo, “prestrukturiranja”, pa število odpuščenih delavcev še narašča. Dobro pri tem je, da ti na trgu dela lahko najdejo zaposlitev, težje je za tiste, ki so nekaj let pred upokojitvijo.Deindustrializacija in (pre)stroge zahteve ter predvsem negativni učinki zelenega prehoda pretresajo Nemčijo. Tudi v največjem evropskem gospodarstvu zapirajo tovarne in masovno odpuščajo. Od njenih naročil pa so odvisni tudi številni slovenski dobavitelji. Ti se novim razmeram sicer prilagajajo, a vsi ne bodo kos tektonskim spremembam, predvsem v avtomobilski industriji, kjer njihove tržne deleže prevzemajo kitajski konkurenti. Za povrh nam napovedujejo vse nižjo gospodarsko rast ... Država sicer snuje ukrepe za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa v panogah, ki bi se soočale s kratkoročnim pomanjkanjem naročil, a bi kakšno podjetje že lahko rešili, če bi ti ukrepi bili na voljo prej. Tudi omejevanje proste trgovine, ki je med glavnimi geopolitičnimi igralci skorajda ne bo več, že pušča posledice. Še preden je Donald Trump skupaj s svojim “glavnim ekonomistom” Elonom Muskom sedel v Belo hišo, od koder je pričakovati še kakšno presenečenje ...Delodajalci od davčne reforme pričakujejo predvsem razbremenitev stroškov dela. Upajmo, da ti razlike, ki bo pri tem ostala, ne bodo speljali tudi na svoj mlin. Premier Golob jim obljublja, da bodo z višjo obdavčitvijo premoženja, še posebno nepremičnin, te razbremenjevali. Ker pa niso “dobrodelni”, bodo prihranke iskali tudi na plečih starejših zaposlenih. Tem napovedujejo ukinitev tako imenovanega mosta do upokojitve in podaljševanje upokojitvene starosti. O tem se bodo sicer še pogajali, a za bruseljske denarce, tudi tiste, ki jih sami vplačujemo v skupno evropsko blagajno, s(m)o to že obljubili.Torej kako naj bodo podjetja, delavci, upokojenci in tisti, ki so tik pred tem, optimistični v letu, ko jim bodo vladajoči, ki živijo na davkoplačevalskem denarju, z reformami, ki to (še) niso, zato jih raje imenujejo spremembe, krojili usodo? OBRAMBATimotej MilanovObčutljivi vojaški nakupiPred kratkim je na letališču v Cerkljah ob Krki pristalo drugo transportno letalo C-27J Spartan, ki nosi ime po pionirju slovenskega letalstva Edvardu Rusjanu. Ta bo skupaj s prvim tovrstnim letalom Martinom Krpanom, ki je bilo kupljeno v času prejšnje vlade, skrbelo za prevoz slovenskih vojakov in opreme. Letalo je del vladnih načrtov za posodobitev Slovenske vojske, ki predvidevajo tudi nakup helikopterjev in raketnih sistemov. Poleg teh pa še največjo od načrtovanih investicij - 695 milijonov evrov vredni nakup 106 oklepnih vozil, najverjetneje od finske Patrie, ki jo bodo predvidoma začeli uresničevati v prihodnjem letu.Kljub temu, da so v opozicijskih strankah naklonjeni investicijam v Slovensko vojsko, je možno pričakovati, da bo nakup spremljala zaostrena razprava. Temu bo botrovala tako vladna ustavitev nakupa oklepnikov Boxer, ki ga je začela prejšnja vlada, kakor tudi dejstvo, da je Patria v percepciji javnosti povezana s spornimi nakupi oklepnikov v preteklosti.Medtem ko pred vojno v Ukrajini vprašanje obrambe ni bilo na vrhu političnih agend evropskih držav, so zaostrene varnostne razmere v Evropi to bistveno spremenile. Vprašanje postaja politično občutljivo predvsem zaradi omejenih potrebnih investicij v posodobitev obrambnih zmogljivosti, ki so po desetletjih zanemarjanja tega področja seveda temu primerno visoke. Slovenija za investicije za obrambo še vedno namenja komaj 1,3 odstotka BDP, kar je daleč od želenih dveh odstotkov. Pri tem razmere ostajajo kritične ne glede na to, da po spremembi oblasti v ZDA tudi vedno več evropskih voditeljev v novem letu pričakuje premirje v Ukrajini. Z vrha Nata prihajajo svarila, da gre le za etapo v dolgoročni konfrontaciji, ki se je začela v Evropi. Za obrambo bo torej treba v prihodnosti nameniti še več, kar pomeni dodatne izzive za vlade evropskih držav, tudi slovensko.Že takoj po novem letu se bodo nadaljevala tudi pogajanja med ministrstvom in vojaškimi sindikati za sklenitev kolektivne pogodbe na področju obrambe, zaščite in reševanja. Sindikat ministrstva za obrambo je decembrski začetek pogajanj označil za zgodovinski trenutek, saj so si zanj prizadevali več kot 30 let. IZOBRAŽEVANJEFranja ŽištLeto številnih izzivovPet zaporednih mednarodnih primerjav znanja je pokazalo, da znanje slovenskih otrok upada in da z izobraževalnim sistemom ni vse v redu. Ponekod, denimo pri matematiki in naravoslovju, se Slovenija sicer še vedno uvršča nad povprečje sodelujočih držav, a to je vedno bolj slaba tolažba. Šolska politika bo morala hitro ukrepati, če se želimo izviti iz primeža vrtenja spirale v negativno smer, saj zdaj, kot kaže, drvimo v napačno. Zato bodo imeli strokovnjaki v prihodnjih mesecih obilo dela. Medtem pa se že izvaja prenova učnih načrtov, ki je prehitela razmisleke o tem, kam naj bi v prihodnje šlo naše šolstvo. Zdaj sicer imamo tudi te, a vsekakor bo treba uskladiti, poenotiti vse, kar se v šolskem polju dogaja, ker zgolj parcialne rešitve tu in tam ne bodo dale želenih rezultatov.Ob tem se izobraževalni sistem sooča še s številnimi drugimi izzivi, eden največjih je gotovo ta, da primanjkuje učiteljev. Če ne bomo imeli dobrih učiteljev, tudi v prihodnje ne moremo pričakovati boljšega znanja naših otrok. Ob tempu, s katerim gre šolstvo pravzaprav po poti javnozdravstvenega sistema, se družbi bolj slabo piše. Višje plače bodo morda kaj pripomogle, a vsekakor niso edine, ki lahko obrnejo trend. Učiteljstvu bo treba spet priznati veljavo. To, da zdaj starši v šolah že fizično napadajo učitelje, je slaba popotnica, ob dejstvu, da so nam geografsko vse bližje fizični obračuni najstnikov v šolah s krvavimi in tragičnimi posledicami. Zgledi vlečejo in zagotovo imajo tako starši kot družba v celoti veliko manevrskega prostora, da s(m)o boljši zgled mladim. Preventiva je boljša kot kurativa. Svojo vlogo pa bo morala še bolj kot doslej odigrati tudi šola.Bo v novem letu še svež minister za vzgojo in izobraževanje uspel zagotoviti finančno varovalko z vpisom nujnega deleža BDP za izobraževanje v zakon? Znanosti je to že uspelo, na dobri poti je tudi visoko šolstvo, saj naj bi že v prvih mesecih novega leta v parlamentu mleli zakon o visokem šolstvu. Po več kot treh desetletjih smo blizu novemu “kompromisnemu” zakonu. Vse kaže, da izzivov ne bo zmanjkalo po celotni izobraževalni vertikali - od vrtcev pa vse do univerz. ŠPORTMarko KovačevičPo nove presežkeNajvečji športni spektakli bodo na počitku. Leto 2025 bo minilo brez olimpijskih iger in brez velikega nogometnega tekmovanja. Vsaj če v slednjo kategorijo ne štejemo razširjenega klubskega svetovnega prvenstva, ki so si ga izmislili pri mednarodni nogometni zvezi Fifi. A vrhuncev in priložnosti za uspešne zgodbe ne bo manjkalo. Tudi za slovenske športnike in športnice.Najbolj optimistični navijači lahko že začnejo s preštevanjem, kako se bo oplemenitila že tako zajetna zbirka odličij z največjih tekmovanj. Moška rokometna reprezentanca bo leto začela na svetovnem prvenstvu, v Zagrebu si lahko obeta tudi močno podporo s tribun, konec poletja bo Luka Dončić z druščino igral na evropskem prvenstvu, v začetku jeseni podoben turnir čaka še odbojkarje, redne osvajalce kolajn na velikih tekmovanjih, nogometna reprezentanca – ja, brez nogometa tudi v letu 2025 ne bo šlo – bo iskala pot na svetovno prvenstvo, njen podmladek, selekcija do 21 let, se bo predstavil na evropskem prvenstvu …Če k naštetemu dodamo še mejnike, ki si jih je za cilj postavil najboljši kolesar sveta Tadej Pogačar, stene, ki jih bo premagovala Janja Garnbret, dirke Tima Gajserja, atletsko svetovno prvenstvo, kjer bo Kristjan Čeh znova v ožjem krogu favoritov, judoistične kandidate za najvišja mesta, vse junake zime in druge ase, ki so že dokazali, da so Slovenci lahko tudi najboljši na svetu, hitro postane jasno, da športnim navdušencem v letu 2025 ne bo dolgčas.Ne le na največjih odrih. V domačih nogometnih logih bo pomlad vsaj delno, če že ne kar dokončno nakazala, kam plujejo klubi, ki so preživetje poiskali z dobrodošlico vlagateljem iz tujine. Olimpija in Celje, ki sta se na zasebne odločevalce navadila že v prejšnjih letih, bosta doživela pomlad v evropski konferenčni ligi, Maribor v novi, turški realnosti išče pot nazaj na vrh, Mura pa je po spremembah na vrhu klubske piramide padla v krizo. Poslovni model še ni dovolj za dobre rezultate, a brez ustreznega zaledja športniki težko skočijo iz povprečja. Ne le v nogometu.Da zna talente izbrusiti v junake za največje podvige, je večkrat dokazala tudi slovenska športna stroka. Tudi ko pogoji niso idealni. Kandidatov, ki lahko na prestolu naših največjih športnih asov zamenjajo olimpijske ali svetovne prvake, ne bo zmanjkalo, le podpreti jih je treba.

Kaj nam kaže pogled v leto 2025? Od politične vročice vse do novih športnih presežkov

Novinarji Večera

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Povezani članki

Izbrano