Žiranti so jo med desetimi nominirankami prepoznali za tisto med njimi, po kateri se bodo mlada dekleta najbolj zgledovala, ko se bodo odločala za tehnični poklic. Veliko ve o e-zdravju, o tem, kako bi z e-storitvami na domu pomagali starejšim, celo o holističnih pristopih zdravljenja. Ta hip se ukvarja z optimizacijo postopkov zdravljenja z uporabo sodobnih tehnik strojnega učenja, zdaj pa jo tehnologija veriženja blokov oziroma blockchainov vodi tudi v izobraževanje.
Je kaj, česar se še niste lotili?
"O, marsičesa se še nisem, saj veliko drugih tehnologij ne sodi v ožje področje mojega raziskovanja. Z naštetim pa sem se v zadnjih letih najbolj ukvarjala, zato imam mogoče res največ znanja iz zdravstvene domene."
Kdo je inženirka leta 2019
Aida Kamišalić Latifić je dvanajstletna s starši pred vojno vihro v BiH pribežala v Maribor, obiskovala begunsko šolo, že vpisana na gimnazijo v Sarajevo raje ostala sama v mestu ob Dravi in nadaljevala šolanje na Prvi gimnaziji, doštudirala na FERI-ju, doktorirala in si ustvarila družino. Najde čas za druženje s prijatelji, s kolegi se redno meri na nogometnih tekmah, razbija stereotipe o moških poklicih in od nedavnega kot sindikalistka skrbi za pravice zaposlenih na fakulteti. Z družino rada smuča, s štiriletno hčerko in možem pa na nogometnih turnirjih spodbuja tudi osemletnega sina, ki trenira nogomet.
Utapljamo se v podatkih in sploh ne vemo, kaj bi z njimi, četudi je v njih vrednost. Iz teh podatkov moramo začeti pridobivati znanje
Bila bi tam, kjer sem
“Kje bi bila na karierni lestvici, če bi bila moški? Verjamem, da tam, kjer sem, četudi sem imela vmes dva popolna odklopa, dve porodniški, in bi morala upoštevati pri svojem odgovoru najbrž tudi to. Toda mož mi je ogromno pomagal. Skrbel je za družino, da sem jaz, kjer sem,” je dejala Aida Kamišalić Latifić.
Razbijamo stereotipe o moških poklicih
“Začelo se je z zgodbo Dame za informatiko. Ker pa je v našem inštitutu zdaj že 13 žensk, razbijamo stereotipe o tem, da je informatika moški poklic. Osebno sicer menim, da ženskam ni treba izpostavljati svoje ženskosti, saj smo v našem poklicu enakovredne kolegom. Itak so nad tem, da smo inženirke, začudeni samo neinženirji. Tukaj se namreč ne zdi nikomur čudno, da sem inženirka, predavateljica, raziskovalka in da skupaj delamo na tem področju,” pravi Aida Kamišalić Latifić, prepričana, da je za vsa ta čudenja kriva podoba, kdo naj bi bil inženir. Večinoma so namreč res moški. A v informatiki to mogoče niti ne drži več kot pribito.
Na začetku vsakega projekta moramo vsi vpleteni doseči soglasje o tem, kaj potrebujemo, inženirji pa vemo, kako bomo to tehnično podprli
In kaj mi bo prineslo službo
“Prva gimnazija velja za dobro podlago za študij družboslovja. Takrat je nudila klasično humanistično usmeritev, imela sem latinščino, računalništvo le pri enem predmetu, pa še tam smo nekaj pisali v wordu, zato si sploh nisem znala predstavljati, kaj je to študij računalništva. Ampak ko sem se morala odločiti za študij, sem se vprašala, kaj mi bo prineslo službo. Moja odločitev je bila skratka izjemno pragmatična. Zato bi rada zdaj drugim sporočila, da je včasih vendarle treba sprejeti tudi pragmatično odločitev. Vem, da je pomembno, da te nekaj veseli. In priznam, jaz nisem vedela, kaj pomeni biti inženirka računalništva in informatike. Vedela pa sem, da sem dobra v matematiki, zato tu nisem pričakovala težav, o strokovnih predmetih nisem imela pojma, o programiranju se mi niti sanjalo ni. Ampak začne se od začetka. In sem poskusila,” se spomni Aida Kamišalić Latifić, ki v svojem poklicu uživa dan na dan.
S sodobnimi tehnologijami lahko izboljšamo življenje ljudi
