"Danes jih še nisem videla, ponavadi gredo že zjutraj po cesti mimo naše hiše. No, morda so šli, ampak sem bila na vrtu za hišo. Zdaj smo se jih v vasi že navadili, a me je še vedno strah, da nam bodo kaj naredili. Čeprav nam v vseh teh letih, ko ilegalno prečkajo Sotlo in iz Hrvaške pridejo k nam, niso naredili čisto nič slabega. Le vodo prosijo," nam je v vasi Rigonce prejšnji teden pripovedovala Ana Petrič. S kolegom fotoreporterjem Robertom Balenom sva bila nazadnje v Rigoncah, vasi tik ob slovensko-hrvaški meji, septembra 2023, ko sva opazovala, kako so ilegalni migranti v večjih skupinah prihajali tja po železniških tirih, po katerih vozi vlak iz Hrvaške v Slovenijo. Ko pa so zagledali slovenske policiste, so kričali "azil, azil". Januarja 2023 je Hrvaška prevzela nadzor nad schengensko mejo, število ilegalnih pribežnikov se je močno povečalo, tudi v Sloveniji. 

Danes je bistveno drugače, ilegalnih pribežnikov, tudi tistih, ki gredo skozi Rigonce, je veliko manj. S kolegom ob zadnjem obisku Rigonc nisva srečala niti enega. Ana Petrič se je spominjala, kako je bilo oktobra 2015, ko je skozi Rigonce, vas s tedaj približno 250 prebivalci, iz Hrvaške čez zeleno mejo brez predaha vsakodnevno prihajalo od 8000 do 10.000 ljudi ali celo več. Ena prvih je beguncem pomagala s hrano, oblekami, na voljo jim je dala elektriko, vodo, stranišče in kopalnico. "Tedaj je čez našo vas šlo zelo veliko ljudi, večinoma ženske in otroci, mnogi med slednjimi so bili zelo majhni, moških je bilo zelo malo. Bežali so z vojnih območij. Pomagali smo jim, kakor smo vedeli in znali, smilili so se nam," je pripovedovala domačinka Petrič. Dejala je, da je tedaj država potrebovala kar nekaj dni, "da se je organizirala in tujce premeščala v zbirni center v Dobovi in nato naprej". Ob tem spomnimo, da je v zbirnem centru za tujce v Dobovi, ko je čez Slovenijo šlo že več kot 100.000 beguncev, konec oktobra 2015 zagorelo, uničenih je bila več kot polovica bivalnih šotorov, na srečo ni bil nihče poškodovan. Že takrat pa so izginile dolge kolone beguncev, ki so hodili iz Rigonc do nekaj kilometrov oddaljene Dobove, iz Hrvaške so jih v Dobovo vozili z vlaki in nato naprej proti Šentilju.

Ograja in bodeča žica

Posledica največjega begunskega vala, ki sta ga do tedaj doživeli Slovenija in EU, je bila tudi ta, da je naša država na meji s Hrvaško, še posebno ob Kolpi in Sotli, postavila ograjo in bodečo žico. V Rigoncah sta še danes, na bodeči žici pa so ostala oblačila ljudi, ki so prečkali reko skozi luknjo v ograji, da bi iz Hrvaške prišli v Slovenijo. "Ko so jeseni 2015 k nam v velikih valih prihajali begunci, večinoma ženske in otroci, smo jim pri nas doma takoj priskočili na pomoč. Žena je prekuhavala vodo, jaz pa sem hodil po trgovinah in lekarnah in kupoval mleko v prahu, da smo po stekleničkah nahranili prezeble in lačne dojenčke. Vsem smo pomagali -  dan in noč, kar naprej so prihajali. Saj prihajajo še danes, a v bistveno manjšem številu kot pred desetimi leti," nam je na svojem domu v Rigoncah pripovedoval Zvone Pavlin, predstavnik vaške skupnosti Rigonce. Septembra 2023, ko je Večerova ekipa obiskala Rigonce, je na dan v vas prišlo med 100 in 150 ilegalnimi pribežniki, neki dan več kot 400, se je v Rigoncah spominjal Bojan Tomc, vodja oddelka za državno mejo in tujce na Policijski upravi (PU) Novo mesto. Ko so jih policisti pregledali - kot sva se s fotoreporterjem sama prepričala, so bili v glavnem mladi moški -, so bili odpeljani v azilni dom v Ljubljano. Tam so ostali le nekaj dni, nato so šli v druge države EU, saj Slovenija ni bila njihova ciljna država. 

Razlike v migracijah v letih 2015 in 2025

"Obstaja bistvena razlika v migracijah v letu 2015 in danes. Tedaj je šlo, če lahko tako rečem, za reguliran tok, ko so si države podajale tujce, ki so v glavnem bežali z nevarnih območij, Hrvaška Sloveniji, Slovenija Avstriji in tako naprej. Danes tujci, ki so v večini ekonomski migranti, sami prihajajo na mejno črto in jih ujamemo, še preden pridejo na primer do Brežic, ki so približno štiri kilometre od Rigonc," nam je povedal Tomc. Slovenska policija je leta 2015 begunce popisovala bolj na splošno, saj jih je določene dneve skozi območje PU Novo mesto šlo tudi po 12.000, največ, več kot polovica, skozi Rigonce. "Danes so ti postopki s tujci, ki jih je veliko manj kot leta 2015, bolj podrobni. V Sloveniji ugotavljamo, podobno kot v drugih državah EU, da v glavnem zlorabljajo azilne postopke. Število nedovoljenih prehodov državne meje se je od lanskega poletja do danes zmanjšalo za več kot 60 odstotkov. Tudi struktura tujcev, ki ilegalno vstopijo v našo državo, se je spremenila. Če smo na primer še lani beležili veliko tujcev iz Sirije, se je njihovo število zaradi bolj varnih razmer v Siriji v letošnjem letu močno zmanjšalo. Slovenska policija ujame tudi veliko tihotapcev ljudi, ki pa so spremenili način delovanja. Ugotovili so, da ni varno tihotapiti ljudi čez državne meje, zdaj to ilegalno storijo pribežniki sami, tihotapci pa jih počakajo na dogovorjenem mestu in peljejo naprej," je dodal Tomc. Zvone Pavlin pa nam je povedal še, da so letos v Rigoncah pomagali "kar nekaj čečenskim ženskam in njihovim otrokom, ki so bežali z vojnega območja, kjer potekajo boji med Rusijo in Ukrajino".