Spet je tu poletje milijonskih nogometnih prestopov. Toda navijanje cene za asa, ki ga preprosto moraš imeti, ki se zdi najboljša investicija in fuzbal prihodnosti, kdaj tudi spodleti. Grdo spodleti. Zgodovina vse dražjega trgovanja z nogometaši je polna zgrešenih potez klubskih veljakov. Kateri prestopi so bili totalen strel v prazno, kdo si je kupil najdražjega mačka v žaklju, kateri klubi so si z enim samim podpisom na pogodbi priskrbeli večni glavobol?
Bitka egov z drugega planeta
Začnimo z mojstrom za nenavadne gole in dejanja, s kombinacijo hladne skandinavske golgeterske eksekucije in vročeglavega balkanskega ega. Saj ne, da bi bil učinek Zlatana Ibrahimovića pri Barceloni, kamor je leta 2009 prestopil iz milanskega Interja, ničen. Toda spremenil se je v vse drugo, le v to ne, kar so pričakovali Katalonci. Zlatan je prišel kot trikratni zaporedni prvak serie A, najboljši strelec v Italiji. Zanj so plačali 50 milijonov evrov in dodali še sijajnega Samuela Eto'oja, da je bil posel ocenjen na 70 milijonov. Tudi Ibra je bil sprva navdušen: "Znašel sem se v najbrž najboljšem moštvu v zgodovini. Pogledal sem okoli sebe: Messi, Iniesta, Xavi, Puyol, Busquets ... Da bomo zmagali, sem vedel, preden se je tekma začela. Nogomet z drugega planeta." Takoj je osvojil španski in evropski superpokal, takoj so prišli njegovi goli in podaje Messiju ...
A kmalu se je sprevrglo v obračunavanje. V bitko egov. Spori, ker je bilo na igrišču vse podrejeno Messiju, ker je Ibrahimović tožil, da v igri nima svobode, so šli na rob pretepa. V avtobiografiji je Zlatan udaril kup krepkih na račun trenerja Guardiole, ki da je strahopetec, in Messija, ki da si bolestno želi prevlade v slačilnici in na igrišču. "Imaš ferrarija, pa ga voziš kot fiat," je sporočil Guardioli. Da je bil polom še večji, je Eto'o, ki so ga dali za Ibro, z Interjem osvojil ligo prvakov. In to tako, da je v polfinalu izločil - Barcelono. V eni sezoni je Šved dal 21 golov, tudi v Španiji je bil prvak, a Zlatan v Barceloni je prestop, za katerega je vsem žal, da se je zgodil. Za 24 milijonov se je vrnil v Italijo, v AC Milan.
Hvala za milijone, a raje bi bil drugje
Drugi primer kaže, kako si lahko kupiš mačka v žaklju, ki te še ugrizne za povrh. Romelu Lukaku je bil v Anderlechtu, Chelseaju, Evertonu, Manchester Unitedu in z vsakim prestopom se je njegova cena višala. V Interju je eksplodiral, zabijal gole, bil najboljši strelec, prvak. Potem pa se je leta 2021 iz Interja vrnil k Chelseaju. Za strašen denar so si Londončani kupili igralca, ki so ga že imeli v obdobju 2011-2014, ga takrat posojali naokoli in ga naposled prodali Evertonu za 32 milijonov. Z nakupom so podrli klubski rekord, s 113 milijoni je Belgijec postal sedmi najdražji igralec v zgodovini. Celo najdražji, če bi sešteli vse odškodnine, ki so jih zanj plačali klubi.
Govoril je, da ima pri Chelseaju "nedokončan biznis", saj v prvi londonski avanturi še ni blestel. Chelsea je imel občutek, da si je kupil lačnega volka. Prvi strelec kluba je v sezoni vrnitve že bil, toda 15 golov je bilo premalo za tak vložek. Da je bilo še huje: v intervjuju sredi sezone je kritiziral trenerja Thomasa Tuchela, svojemu bivšemu klubu Interju pa izkazoval takšno ljubezen, si tako želel vrnitve tja, da so navijači obnemeli. Chelsea je dal težke milijone za igralca, ki je hotel biti drugje. Ljubezni s trenerjem je bilo konec, z navijači tudi, plačal je kazen, se opravičil in se vrnil v ekipo, a po eni sami sezoni so ga Angleži raje posodili nazaj v Inter in nato še v Romo. Lani ga je odkupil Napoli, Chelsea je nazaj dobil le 30 milijonov.
"Najboljši" je nehal igrati
Kakšen polom si je leta 2019 privoščil Real. Kupil si je igralca, ki naj bi bil menjava za Cristiana Ronalda. Dobil pa je takšno različico Edena Hazarda, ki je pozabila, kako se igra nogomet. Stomilijonski prestop iz Chelseaja v Madrid se je že začel slabo. Belgijec je na priprave prišel preokrogel. V poslu, ki naj bi se z dodatki dvignil celo do 146 milijonov, je Real obtičal z nogometašem, ki se je boril s kilami. Toda njegovo znanje je bilo takšno, da so ga imeli za najboljšega na svetu. In takega igralca velja počakati, kajne?
Finta: če bi Real počakal še eno leto, bi ga dobil zastonj, ker bi bil prost, brez odškodnine. Tako pa ga je, ker je bil neučakan, vzel za en sam gol v sezoni 2019/2020. Hazard se, čeprav se je otresel odvečne teže, nikoli več ni vrnil na raven velemojstra. Največkrat je bil na klopi, na tribuni ali pa pri zdravniku. Niti govoril ni več s trenerjem Carlom Ancelottijem. Poleti 2023 je prekinil pogodbo z Realom. Po sedmih golih in niti eni odigrani minuti na najbolj opevanih tekmah, derbijih z Barcelono. Jeseni istega leta je, star komaj 32 let, nehal igrati nogomet. Čeprav bi se po njegovem učinku pri Realu dalo pristaviti, da ga je nehal igrati že dosti prej.
Nategnili so nas in mi bomo vas
Kaj pa vragolije kluba, ki si v isti sapi kupi mačka v žaklju in ga še podtakne drugim? Atletico Madrid je tak primer. Joaa Felixa iz Benfice si je leta 2019 kupil za norih 127 milijonov, kar je še danes peti največji prestop v zgodovini. Mnogi so se tepli za obetavnega mladca, odločil se je za Atletico, a to ni bil klub zanj. Pri strategu Diegu Simeoneju tudi napadalci garajo v obrambi, Portugalec pa je hotel uživati v nogometu. Saj je zabijal in celo dočakal novo pogodbo, a le zato, da ga Španci ne izgubijo zastonj, da ga nekomu prodajo naprej. Deloma jim je uspelo, najprej so ga posodili Chelseaju in Barceloni, lani pa ga je Chelsea odkupil za 52 milijonov.
Zakaj je Atletico lahko vrgel tak denar vanj? Ker je istega poletja Barceloni prodal Antoina Griezmanna za 120 milijonov. A kot se je Atletico opekel s Felixom, tako je bil za Barco Griezmann eden najslabših nakupov. Francoz ni bil slab igralec ne prej ne pozneje, a v Kataloniji so bili proti njegovemu prihodu ne le navijači, ampak celo bodoči soigralci. Leto prej je namreč ponižal klub, ko je že koketiral z njim, potem pa ga javno zavrnil. Trmasto dokazovanje, da ga vseeno lahko dobi, je za Barco postalo fiasko. Toliko denarja je zmetala, da si v finančnih omejitvah ni mogla več privoščiti svojega božanstva Messija. Da bi omejila škodo, je Griezmanna po dveh letih poslala na posojo v Atletico, ki ga je predlani kupil nazaj za 22 milijonov.
Od Arabcev k Arabcem in domov
Pa saj so tudi trije največji prestopi v zgodovini vsak po svoje spodrsljaj. Pričakovanja so v rekordnih poslih ogromna in skoraj nemogoče jim je zadostiti. Tretji največji prestop je bil Philippe Coutinho leta 2018. Iz Liverpoola v Barcelono za 120 milijonov in še 40 milijonov dodatkov. Še ena poteza iz časov, ko je Barca na kup zlagala igralce, za katere ni vedela, kaj si z njimi začeti. Zlobneži bi dejali, da sta bila Brazilčev največji podvig v štirih katalonskih letih dva gola, ki ju je dal Barceloni, ko je bil na posoji pri Bayernu, in jo z njima pomagal vreči iz lige prvakov. Ker je Kataloncem grozil bankrot, so ga za vsega 20 milijonov prodali v Anglijo, v Aston Villo.
Avtor dveh najdražjih prestopov je PSG. Obeh asov se je moral znebiti, da je letos končno osvojil ligo prvakov. Kylian Mbappe je leta 2018 za 180 milijonov v Pariz prišel iz Monaka. Lani je Francoz brez odškodnine šel naprej v Real, ki je z njim sestopil z vrhov, PSG pa je zasijal s totalnim nogometom. Rekord pa je še danes blazna poteza iz leta 2017: Neymar iz Barcelone v Pariz za 222 milijonov. Petkrat osvojiti francosko ligo je bilo premalo, katarski investitorji so sanjali ligo prvakov. A Neymar, čeprav oborožen s takimi kolegi v napadu, kot sta Mbappe in Messi, je s PSG-jem ni dosegel. Predlani so ga za nadvse spodobnih 90 milijonov pariški Katarci podtaknili savdskemu Al Hilalu. Tam so ga še bolj zdelovali poškodbe in domotožje, zato so Arabci januarja letos prekinili pogodbo z Brazilcem in vrnil se je v Santos, klub svojega otroštva.
