Koronačas je v minulih mesecih krepko spremenil tudi trgovanje z drogo po vsem svetu. Kriminalne združbe so se sicer po prvih tednih izbruha novega virusa, ko so države zapirale meje in je postal transport droge z vozili po cestah, z letali, manjšimi plovili in tudi z večjimi ladjami vse bolj otežen, hitro znašle in začele iskati nove poti in načine, a so vseeno nastajali veliki zastoji in posledično izgube zaslužka vseh vpletenih - od pridelovalcev oziroma proizvajalcev do končnih preprodajalcev.
Nekateri so težave zaradi transporta večjih količin droge, predvsem kokaina iz Južne Amerike v Evropo, plačali z življenjem. Med organizatorji prevoza mamil iz južnoameriških držav v evropska pristanišča so zadnjih deset, petnajst let za "najboljše" veljali pripadniki balkanskih narko združb, predvsem iz Srbije, Črne gore in Hrvaške.
Balkanski posli
Celo ameriška zvezna agencija za boj proti drogam (DEA) je srbsko narko mafijo ocenila kot eno najmočnejših pri transportu droge z južnoameriške celine v Evropo. To je postala zavoljo neposrednih povezav s kolumbijskimi karteli, še posebej z medelinskim, navaja DEA. Poleg tega balkanske narko združbe obvladujejo nekaj najpomembnejših evropskih pristanišč (španski Algeciras, belgijski Antwerpen, nizozemski Rotterdam, francoski Le Havre in nemški Hamburg), navaja Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA). Ogromne pošiljke kokaina v pristanišča prispejo v kontejnerjih z različnim drugim blagom, večinoma v tistih s sadjem in sadnimi kašami. Z ladjami največ droge pripeljejo iz Ekvadorja, Kolumbije in Brazilije, navaja omenjeni center.
Brutalni umor Saše Spasića
A tudi v Ekvadorju so bitke za del kolača pomenile več nasilja in v minulih desetih letih je bilo umorjenih vsaj deset visoko pozicioniranih organizatorjev transporta droge iz vrst srbskih kriminalcev. Nazadnje so v zadnjih dneh julija umorili 56-letnega Sašo Spasića, enega od organizatorjev. V njegovem stanovanju so po umoru poleg skoraj 300 tisoč dolarjev gotovine našli tudi celo serijo fotografij carinskih pisarn, kontejnerjev in drugih delov enega od ekvadorskih pristanišč, kar policija upošteva kot dokaz, s čim se je bil ukvarjal. Ni pa še povsem razjasnjen motiv tega umora - ali je šlo za kazen, ker je tudi zaradi kontrol v evropskih pristaniščih nekaj zabojnikov z drogo obtičalo v pristanišču, ali pa je šlo za umor zaradi prevlade pri organizaciji prevoza.
Milijarde za drogo
Po podatkih različnih agencij, ki spremljajo problematiko drog, porabijo Evropejci za drogo 30 milijard evrov na leto: za konopljo 11,6 milijarde, za kokain 9,1 milijarde (v letu 2019 ga je v Evropi vsaj enkrat poskusilo 3,6 milijona ljudi med 15 in 64 leti), za heroin in ostale opiate pa 7,4 milijarde evrov. Nič čudnega torej, da se pri tolikšnih zneskih bijejo prave vojne, kdo si bo odrezal večji kolač.
Pregledali le desetino zabojnikov
Organi pregona v Ekvadorju so ugotovili, da je v minulih dveh letih iz te države proti državam Balkana bilo poslanih več kot 25 tisoč zabojnikov, v katerih je bila med drugim blagom tudi droga, največ seveda kokaina. Podatki Globalne iniciative zoper mednarodni organiziran kriminal (GI-TOK) kažejo, in ekvadorske oblasti to potrjujejo, da je bilo pregledanih le desetina od natanko 25.055 zabojnikov, in v vsakem pregledanem je bila najdena droga. Običajno jo zapakirajo v folijo z vsebnostjo ogljika, ker jo je tako težje odkriti, v zabojnikih s sadjem in sadnimi kašami, ki jih pridelujejo v Kolumbiji in Ekvadorju, pa je skrita zato, ker je sadje hitro pokvarljivo blago in so logistični postopki zato hitrejši. Kljub temu pa so ekvadorske oblasti v minulih šestih letih v svojih pristaniščih zaplenile 70 ton kokaina, tretjina naj bi ga bila namenjena evropskemu tržišču. A to naj bi bila le desetina droge, ki skozi pristanišča zapusti Ekvador. Ob teh zasegih so v šestih letih v Ekvadorju aretirali 24 vodilnih članov narko združb, ki so obvladovale transport droge, med njimi največ Srbov in Črnogorcev, še navaja poročilo GI-TOK.
Droga iz Kolumbije v Ekvador, šele nato v Evropo
Grčija nova destinacija
Je pa v začetku tega leta, tik pred izbruhom pandemije, močan udarec dobila črnogorska veja organizatorjev prevoza droge iz Južne Amerike v Evropo. Februarja so namreč na otoku Aruba aretirali štiri črnogorske državljane in jim zaplenili pet ton kokaina. Kot kažejo nekatere ugotovitve, naj bi bila droga namenjena v grško pristanišče Solun. Ni pa znano, ali je bil tovor namenjen škaljarskemu ali kavaškemu klanu. Črnogorski klani namreč tovor droge vse bolj usmerjajo v Grčijo in ne več v domača pristanišča, kjer so bili zaradi majhnosti posameznih luk zlahka pod nadzorom. Zaradi balkanskih organizatorjev prevoza droge v Evropo, ki so jim tla v domicilnih državah postala prevroča, postaja Grčija nov teritorij, na katerem narko združbe iščejo zavetje za organiziranje poslov. Dokaz za to je tudi januarski umor dveh vodilnih članov škaljarskega klana v Atenah, o čemer smo že poročali.
