Za ene se življenje pri štiridesetih komaj prav začne. Mnogim športnikom se je včasih zdelo, kot da ga je že konec. Kolena so škripala, hrbet je stiskal ... Kdor je vlekel kariero tja proti štiridesetim, je bil atrakcija. Medicinski fenomen. Hja, ni več tako. Igrišča so boljša. Prehrana je bolj kakovostna. Treningi tudi. Pa zdravstvo z novimi tehnikami celjenja športnih ran. Vse to je prispevalo k trdoživosti asov. Cristiano Ronaldo jih ima že štirideset. Okej, igra v savdski ligi, a še vedno je mašina. In kdo pravi, da je pri tej obletnici treba opustiti sanje o najboljših ligah. Le poglejte Jamesa Milnerja. Koristnega nogometaša, ki vam lahko igra na skoraj vseh položajih, le za vratarja ga ne postavite. Nogometaša, ki je leta 2010 na svetovnem prvenstvu pomagal pokopati Slovenijo, ko je nadlegoval naše s prodori po desni in podal za gol Jermaina Defoa, da je Anglija zmagala z 1:0 in smo v trilerju naše južnoafriške skupine izpadli. Petnajst let pozneje Milner še kar traja ...
Triindvajset let po prvem golu
Ne le, da traja. Mož, ki bo 4. januarja dočakal okroglo štiridesetico, je minulo nedeljo v premier ligi zabil gol za Brighton. Resda iz penala, a nič ne de: z 39 leti in 239 dnevi je postal drugi najstarejši strelec angleške lige. Celih 23 let za tem, ko je zabil prvega za svoj ljubljeni Leeds in bil s 16 leti in 356 dnevi takrat še najmlajši, do danes pa ostal drugi najmlajši strelec med angleško elito. Rekorderja: Teddy Sheringham (40 let, 268 dni) in James Vaughan (16 let, 270 dni).
Leta 2002 je na igrišče prvič stopil na prvoligaški tekmi. Nogomet iz nekih drugih časov. Thierry Henry je tresel mreže za Arsenal, Alan Shearer za Newcastle
In kaj je rekel po zadetku, ki je začel preobrat za zmago nad nekoč mogočnim Manchester Cityjem, prekinil kar šestletno Milnerjevo strelsko sušo? "Ni bilo najlažje. A moje izkušnje že pomagajo." Ker če kaj ima, ima izkušnje. Nihče nima tako dolge, 23-letne kariere v premier ligi. S 640 tekmami pa je na večni lestvici drugi za Garethom Barryjem. Še trinajst tekem, pa ga ujame.
Iz časov Katanca in Zahoviča
Milner živi nogometne sanje iz otroštva. S fotrom sta hodila na tekme Leeds Uniteda, kluba iz domačega mesta Milnerjevih. Tam je mali James postal pobiralec žog. Ko je brzini in solidni tehniki v Leedsovi nogometni šoli dodal disciplino in garanje, je bil dovolj dober, da skoči na drugo stran - med ase na igrišču. Leta 2002 je na igrišče prvič stopil na prvoligaški tekmi. To je bil nogomet iz nekih drugih časov. Thierry Henry je tresel mreže za Arsenal. Alan Shearer za Newcastle. Roy Keane je bil kapetan Manchester Uniteda. Alex Ferguson pa njegov trener. Slovenija se je vrnila s svetovnega prvenstva, na katerem sta se usekala Srečko Katanec in Zlatko Zahovič. Za Maribor, šestič državnega prvaka, pa so največjo minutažo imeli Dalibor Teinović, Ermin Raković, Žikica Vuksanović, Suad Fileković, Damir Pekič ...
Toda niti Milner ni mogel pomagati Leedsu, da ne bi izpadel iz premier lige. Pri klubu so rekli, da ga ne bodo prodali. Da je prihodnost Leedsa. A finančni problemi na Elland Roadu so bili takšni, da je moral oditi, čeprav tega ni hotel. Če je tako najboljše za moj klub, potem pa grem, je skomignil z rameni in se pustil prodati v Newcastle. Začelo se je nogometno vandranje, v katerem je Milner zdaj pri 640 tekmah premier lige: za Leeds jih je nabral 48, za Newcastle 94, za Aston Villo sto, za Manchester City 147, največ, 230, za Liverpool, pri Brightonu jih je odigral 21.
Veterani ne marajo novotarij
Seveda ga je do sezone št. 24 že malo načelo. Zaradi poškodb je v minuli sezoni igral le štirikrat. Takrat je mislil, da je konec. Toda Brighton mu je dal še eno enoletno pogodbo. Zdaj? Milner je totalno fit, kot da najboljše zanj šele pride, se čudijo njegovi soigralci. In gol proti Cityju je posvetil soigralcu iz Liverpoola Diogu Joti. Poleti tragično umrlemu v prometni nesreči. V zadetku je našel simboliko: Diogo je nosil št. 20 in Milner jo na dresu nosi zdaj: "Nisem si mislil, da bom v tej sezoni zabil kakšnega, pa sem ga. To je najbrž magija njegove številke. V premier ligi nisem dal gola šest let, dal sem ga zdaj, ko nosim njegovo dvajsetico. Očitno sem dobil nekaj pomoči tega velikega človeka, dobrega prijatelja."
Dvakrat je bil Milner prvak s Cityjem. Enkrat z Liverpoolom. Z Newcastlom je pokal Intertoto osvojil istega leta kot NK Maribor, ko so vijoličasti ugnali Villarreal. Leta 2006, tedaj so namreč naslov dali vsem klubom, ki so šli čez tri runde in nato nadaljevali v pokalu Uefe. Z Liverpoolom je leta 2019 osvojil ligo prvakov. Za Anglijo je zbral 61 tekem (in gol proti Moldaviji), igral na SP 2010 in 2014, na Euru 2012 in 2016. Veteran, ki je, kot veteranom pritiče, malo - starokopiten. Ko so v premier ligi uvedli VAR, je naravnost povedal, da mu tehnologija v nogometu ni všeč. Ko se je začelo govoriti o kamerah v slačilnicah, da bi bilo v angleškem nogometu vse malo bolj po ameriško, se je zgrozil in izdavil: "To se ne sme zgoditi."
Mariborski spomin na Milnerja
Še bo trajalo, da preseže Johna Burridga. Vratar Cityja je v premier ligi zadnjič branil s 43 leti in 162 dnevi. A ker bo, če ne stakne kakšne nove poškodbe, z nogometom potegnil čez silvestrovo, se bo pridružil asom, ki so vztrajali do okrogle štiridesetice in še dlje. Skoraj vsaka liga ima kakega takšnega. Tudi naša. Jasmin Handanović je denimo šel v vratarsko penzijo pri 43 letih. Štiri leta prej pa na Anfieldu, na tekmi lige prvakov Maribora proti Liverpoolu, ubranil enajstmetrovko prav - Jamesu Milnerju. A kot da je nogometna dolgoživost na največji sceni doma v Italiji ...
Gianluigi Buffon je vztrajal do 45. leta. Pot vratarja je začel pri Parmi leta 1995, v 28 letih prerasel še v legendo Juventusa in se končno upokojil predlani. Tam, kjer je začel. Pri Parmi. Paolo Maldini nikoli ni šel nikamor. Za AC Milan je igral od 16. do 41. leta. Kariera enega največjih branilcev se je končala leta 2009 na tekmi št. 902 za rdeče-črne. Francesco Totti je še eden, ki je celo nogometno življenje prebil pri enem samem klubu. Spodaj na jugu, v Rimu, je pri Romi trajal tako dolgo kot Maldini v Milanu: od 16. do 41. leta.
Ni konec, dokler jih ne dam tisoč
Še je zvezdnikov, ki jim pri štiridesetih ni bilo dovolj nogometa: Javier Zanetti, Zlatan Ibrahimović, Pepe ... Na drugem koncu sveta je brazilski junak Romario, najboljši igralec SP 1994, lovil tisoč golov v karieri in jih ujel v dresu kluba Vasco da Gama leta 2007. Zato se je, star 42 let, poslovil. Pa se leto pozneje vseeno vrnil za eno samo tekmo, da je igral za klub America iz Ria, ker je taka bila želja njegovega pokojnega očeta. Kamerunec Roger Milla je na tistem SP, ko je blestel Romario, postal najstarejši strelec svetovnih prvenstev, star 42 let je dal gol Rusom. V nogometu je vztrajal do 46. leta, daleč od pravih žarometov, v Indoneziji.
Nihče pa si ni privoščil take kariere, kot si jo je nogometni metuzalem, ki se je leta 1999 z Dinamom iz Zagreba pojavil na prijateljski tekmi v Ljudskem vrtu in za seboj potegnil celo falango japonskih poročevalcev - oboževalcev, za katere je bil in ostal božanstvo. Kazujoši Miura igra tako dolgo, da je štiridesetica že zdavnaj za njim, da ... hja, morda že malo pretirava. Pri 58 letih kot posojeni nogometaš prvoligaške Jokohame igra v Suzuki v četrti japonski ligi. Še lani je bil v drugi ligi Portugalske. Tam so ga častili kot najstarejšega športnika, ki je pri njih podpisal profesionalno pogodbo. Odbojkar Miguel Maia, ki je pogodbo v Lizboni zadnjič sklenil pri 47 letih, se je naenkrat zdel mladenič, ki je s športom odnehal prehitro.
