Kače se sončijo, da se zagrejejo, in skrivajo, da se ohladijo. Nikoli ne napadejo človeka. To je glavno sporočilo strokovnjakov biotehniške fakultete nekaj dni po tem, ko je bil v Sloveniji prvi primer smrti zaradi ugriza strupene kače po več letih in je državo zajela panika. Z ugrizom se nekatere vrste lahko branijo le, če bi segli v neposredno bližino njihove glave na oddaljenosti nekaj deset centimetrov ali jih prijeli. Če nas zaznajo na razdalji, večji od obrambne, si v bližini navadno začnejo iskati skrivališče. Najbolj jih vznemiri dotik, nato vidne informacije, še posebej dinamično premikanje v njihovi neposredni bližini. Druge motnje jih redkeje splašijo - zaznavajo tresljaje podlage in zelo dobro vohajo. Hrup jih ne moti, še poudarjajo strokovnjaki.

Ugriz je skrajni obrambni mehanizem

A po vrsti. Večina kač v Sloveniji je nestrupenih. V Sloveniji živi enajst vrst kač, od tega sta dve vrsti (mačjeoka kača in belica) brez potrjenih novejših podatkov. Razširjene so po celotni Sloveniji, vendar je vrstna pestrost največja na Primorskem. Zavarovane so z uredbo o prosto živečih živalskih vrstah, uvrščamo jih na rdeči seznam ogroženih vrst plazilcev, varuje pa jih tudi habitatna direktiva. Glavni dejavnik ogroženosti kač pri nas je uničevanje njihovega življenjskega prostora, z globo od 100 do 300 evrov se kaznuje vznemirjanje živali brez opravičljivega razloga, globa od 200 do 1000 evrov doleti tistega, ki bi zmanjševal njihovo število v naravi.

Kače so živali, ki jih uvrščamo v skupino plazilcev. V to skupino spadajo tudi ptiči, želve, krokodili, tuatare in kuščarji ter kolutniki. Razširjene so skoraj povsod na Zemlji, z izjemo skrajno severnih in južnih delov, kjer je prehladno okolje za njihovo preživetje. V Evropi je razširjenih 279 vrst plazilcev, od tega slaba tretjina vrst kač. Glavne skupne značilnosti kač so, da imajo dolgo podolgovato telo in zakrnele noge. V ustih imajo zobe, nekatere vrste imajo nekatere zobe preoblikovane v strupnike. Notranji organi so podolgovate oblike, izločajo iz kloake in dihajo s pljuči. Njihova koža ima debelejšo plast keratina na zunanji plasti epidermisa, ki je oblikovan v luske. Večkrat na leto se levijo - staro kožo nadomesti nova, je na nedavni predstavitvi za javnost kače predstavila dr. Anamarija Žagar iz Nacionalnega inštituta za biologijo.

So hladnokrvne živali, ki nimajo notranjih fizioloških mehanizmov za uravnavanje telesne temperature, zato je njihova telesna temperatura odvisna od okolja. Sončijo se, da se zagrejejo, in skrivajo se, da se ohladijo. V hladnih dneh in v času leta, ko je prehladno, so neaktivne in skrite pod površjem. Imajo notranjo oploditev jajčeca in odlagajo jajca ali pa se mladiči iz jajca razvijejo znotraj telesa - in takrat govorimo o živorodnosti. Parijo se najpogosteje spomladi, ko so tudi bolj aktivne, saj takrat nanje vplivajo hormoni in samci bolj aktivno iščejo samice, prav tako se takrat samci med seboj tudi bojujejo za prevlado nad samicami. Žagarjeva: "Vse vrste kač, ki živijo v Sloveniji, so plenilci in se prehranjujejo s prehrano živalskega izvora. Mladi osebki lahko plenijo manjši plen, lahko tudi žuželke, kuščarice, večje kače plenijo večji plen, najpogosteje jajca, male sesalce, ptiče, dvoživke in ribe. Različne vrste so prilagojene na plenjenje različnega plena. Svoj plen iščejo z vidom, vohom in taktilno zaznavo. Plen lahko zastrupijo in mu nato sledijo po kemični sledi ali pa ga ujamejo z ugrizom ter usmrtijo z davljenjem, stiskanjem ali strupom, preden ga pogoltnejo. Kače so pogosto plen ptic ujed, malih zveri in plazilcev, prihaja lahko tudi do kanibalizma.

Kako ravnati ali dobro je vedeti ...

Pred nevarnostjo se skoraj izključno branijo s pobegom, zanašajo pa se tudi na dobro kamuflažo. Nekatere vrste hlinijo smrt in imajo smradne žleze, s pomočjo katerih se pretvarjajo, da so neužiten plen. Nestrupene kače lahko v nevarnosti sikajo in razširijo glavo pri vratu, da se pretvarjajo, da so nevarne in strupene. Ugriz kač je skrajni obrambni mehanizem, saj je ugriz prvotno namenjen plenjenju in prehranjevanju."

Griša Planinc je vodja projekta Kačofon, kar je dejavnost Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica. Nudi telefonsko svetovanje in informacije, povezane s kačami (040 322 449, info@kacofon.si). Planinc: "Če srečamo žival v naravi, poskrbimo za varno razdaljo, ta naj bo najmanj en meter. Lahko jo opazujemo ali posnamemo fotografijo za kasnejšo zanesljivo določitev vrste, počakamo, da se nam umakne, ali jo obidemo. Dobro je, da smo primerno obuti (debelejša pohodna obutev), uporabljamo poti in gledamo pod noge. Z rokami ne segamo v neznano, vedno preverimo, kam sedemo ali ležemo.

Ker si same ne delajo skrivališč in tudi ne gradijo gnezd, se lahko poslužujejo le obstoječih skrivališč, tako naravnih kot tistih, ki jih je ustvaril človek. V okolici doma je smiselno odstraniti čim več potencialnih skrivališč, saj se na večjih odprtih površinah ne počutijo varne, ker so izpostavljene potencialnim plenilcem in se tam ne bodo dalj časa zadrževale. Če je okolica doma pregledna, je velika verjetnost, da kačo opazite, preden bi prišlo do stika. Le fizične prepreke jim onemogočajo vstop v prostore, zapirajmo vrata in pritlična okna, lahko si omislimo komarnike. Žival fotografirajmo (za kasnejšo zanesljivo določitev vrste). Če se pojavlja večkrat, poskusimo ugotoviti, kaj si je izbrala za skrivališče.

In psi?

Nedavni primer ugriza kače, kjer je nesreča doletela štirinožnega prijatelja, je pomembno opozorilo tudi lastnikom psov. Griša Planinc: "Ker psi s pomočjo voha raziskujejo svojo okolico, kačjemu ugrizu pogosto izpostavljajo smrček oziroma glavo, kar je bistveno bolj nevarno kot ugriz v okončino. Če pes prosto teka naokrog, je seveda verjetnost ugriza večja, zato je dobro, če so na območjih s strupenjačami psi na povodcu, sprehajalci pa se držijo preglednih površin. Tako lahko kačo pravočasno opazijo in psa obvarujejo pred nevarnostjo."

Planinc še doda, da ima protistrup omejen rok uporabe, je težko dobavljiv, za povrh pa je še drag, zato so zaloge protistrupa običajno tolikšne, kolikor je predvidenih ugrizov letno, na voljo pa je predvsem v UKC Ljubljana in UKC Maribor. Protistrup je živalskega izvora, zato lahko pri aplikaciji pride do alergijske reakcije. Najbolje je torej, da se ugrizu izognemo in ravnamo preventivno.