Rezultati raziskave Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani o duševnem zdravju mladih v Sloveniji bi morali zaskrbeti predvsem nas, stare. A dvomim, da imamo ob zdravstvenih, vojaških, pokojninskih in vseh drugih dolgotrajnih oskrbah in reformah sploh še kaj časa, da bi se poglabljali v duševne stiske mladih. Ampak bi se morali vsaj tisti, ki sledimo ljudskemu izročilu ansambla Mi2: "Tudi ti boš enkrat hin, džabe ti firme, stanovanja, super žena in wundersin, ko si hin, si hin."
Nekako normalno je, da z leti človek pogosteje razmišlja o smrti, razen če ni "bolj star, bolj nor". Manj normalno se mi zdi, čeprav je to očitno nova normalnost, da se je z mislijo na samomor v prejšnjem letu ukvarjal vsak sedmi slovenski mladinec (v raziskavi je sodelovalo 1059 mladih med 16. in 24. letom). Eden od desetih mladih je priznal, da se je samopoškodoval!
Najpogostejše stiske mladih so anksioznost (29 %), motnje hranjenja (27 %), nezadovoljstvo z videzom (26 %), depresivnost (21 %), stres (19 %).
"Pomembnem delež mladih se spoprijema s stiskami, ki presegajo običajne razvojne izzive. Samopoškodovanja in misli na samomor dodatno nakazujejo, da stiske za del mladih niso prehodne ali blage in zahtevajo odziv - okolje, ki zagotavlja varnost, razumevanje in podporo." Jaz varnega razumevajočega okolja v Sloveniji ne vidim.
Na mlade se samo še pritiska: v družini, v šoli, v športu, v službi, v prostem času, na družbenih omrežjih. Biti "v redu" ali "povprečen" ni več sprejemljivo. Vsi naši otroci so wunderkindi in je zato treba še na fakulteto oditi na sinove študentske govorilne ure. Stari načeloma nismo zadovoljni z ničimer več - ne s starimi ne z mladimi, mladi pa v digitalni dobi težko izplavajo iz cone pritiska, ker "nikoli ne smejo izklopiti".
Pol mladih spi premalo (kar vodi v več stisk, tveganih vedenj, manj zadovoljstva), depresivni spijo preveč. Seveda se mladi iščejo, eksperimentirajo - z alkoholom in energijskimi pijačami, s tobakom in travo. Imajo pa mladi danes v odtujeni družbi večjo možnost, da si ta tvegana vedenja prisvojijo na dolgi rok - ker si z njimi "blažijo" občutek preobremenjenosti, stresa, pritiska, osamljenosti.
Kako drugače (od starih) pa - k sreči -razmišljajo mladi, pokaže njihovo doživljanje covida-19: najbolj so bili prizadeti zaradi omejevanja druženja, najmanj zaradi lastne zdravstvene ogroženosti. Obratno kot stari. Zato naj upanje v mlade umre zadnje.
Preveč pa jim vseeno ne pomagajmo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
