Zanju nič ni pretežko. Nobena težava ni ovira in noben izziv prevelik. Na videz sanjska hišna mojstra. A Pata in Mata raje ne kličite. Pri opravilih, ki se jih lotevata, se vedno pojavi zaplet, ki ga skušata razrešiti z različnimi tehnično ne najbolj spretnimi inovacijami. Pri tem osnovna situacija skozi poskuse izboljšav preraste v kaos nepredstavljivih razsežnosti, ki pa se na koncu vendarle razplete v neko novo, nenavadno, a ne povsem nesmiselno rešitev. Zabava in smeh sta zagotovljena, njunih inovacij pa raje sami ne preizkušajte.
Pat in Mat sta junaka kultne češke (sprva češkoslovaške) risanke A je to!, s katero so tudi pri nas odraščale številne generacije. Zgodovina priljubljene risanke pa je prav tako turbulentna kot hišna mojstrstva njenih junakov. Prva sedemminutna risanka avtorjev Lubomirja Beneša in Vladimirja Jiranka je bila na tedanjih črno-belih češkoslovaških televizorjih predvajana 12. avgusta 1976. Pravzaprav ni bila namenjena otrokom, ampak zabavi odraslih v tistih časih, ko se na Češkoslovaškem marsičesa ni dalo kupiti in so se morali ljudje znajti po svoje. A je risanka kmalu končala v bunkerju. Oba avtorja so osumili politične nekorektnosti oziroma pomanjkanja socialistične zavesti, v oči pa je bodlo tudi, da sta mojstra oblečena v rdeča in rumena oblačila, kar so bile barve takrat uradno sicer zavezniških, v resnici pa osovraženih Sovjetske zveze in Kitajske.
Animirani film A je to! je bil sprva namenjen zabavi odraslih v težkih časih
Med mitom in resničnostjo
Risanka, pogovorni izraz za animirani film, je le ena od zvrsti animiranega filma.
Walt Disney je Miška Mikija prvič narisal leta 1928.
Poljska risanka Lolek in Bolek je prestala tudi strogo cenzuro iranskih medijev po islamski revoluciji leta 1979.
Ena najuspešnejših evropskih risank je italijanska Linea/Črta, delo Franca Godija. Glavni lik, ki govori z nerazumljivim jezikom, spremlja pa ga prepoznavna glasba, v eni sami neprekinjeni črti premaguje vedno nove ovire.
Barbapapa, glava risane družine iz francoske serije, je ime dobil po "barbe-à-papa" oziroma "očetovi bradi", kakor v francoščini rečejo sladkorni peni.
Jan in Roman kot Lolek in Bolek
Še precej starejša kot Pat in Mat sta še ena risana junaka izza nekdanje železne zavese, ki sta razveseljevala otroke po vsej Evropi. Lolek in Bolek sta se na poljski televiziji prvič pojavila že leta 1963. Njun "oče" je bil poljski režiser Wladyslaw Nehrebecki, navdih za lika pa sta bila njegova sinova Jan in Roman, ki sta bila takrat stara dvanajst in deset let. "Bila sva res radoživa. Najin oče naju je opazoval, saj sva določene dogodke nato videla na televizijskih zaslonih," se danes spominja Roman Nehrebecki.
Ba, ba, Baltazar ...
Še ena od kultnih risank z vzhoda s prikrito kritiko socialističnega sistema je bil madžarski Gustav. Avtorji Jozsef Nepp, Attila Dargay in Marcell Jankovics so si zamislili lik sivega državljana, ki se ukvarja z vsemi mogočimi težavami. Med letoma 1964 in 1968 so posneli 68 epizod risanke, med letoma 1975 in 1977 pa še 52 televizijskih risank.
Gibajoče se slike starejše kot film
Želja po prikazu gibajočih se slik je precej starejša od filma. V Iranu so našli 5200 let staro vazo, na kateri so podobe koze v različnih fazah skoka. Če jih predvajamo drugo za drugo, dobimo podobo koze v skoku.
Prvo predstavo z animiranimi sličicami je predvajal Charles Emilie Reynaud 28. oktobra 1892 v Parizu. V svojem optičnem gledališču je imel posebno napravo, praksinoskop, ki jo je sam izumil.
Za prvi animirani film, narejen po filmskih standardih, velja Humorous Phases of Funny Faces avtorja Jamesa Stuarta Blacktona iz leta 1906. Gre za dobre tri minute dolg film, v katerem avtor s kredo riše različne obrazne figure.
Prvi animirani film, ki je v celoti nastal na računalniku, je Pixarjev Svet igrač iz leta 1995. Zanj so uporabili 117 delovnih postaj. Za 77-minutni film so izrisali 114 tisoč sličic, za končni rezultat so porabili 800 tisoč ur.
