Kranjska klobasa je bila slavna že za časa Habsburžanov, vsaj od tistega usodnega dne, ko se je z njo srečal želodec Franca Jožefa. Takole nam pove anekdota o naši klobasi in našem cesarju: "Nekoč se je cesar s kočijo peljal z Dunaja proti Trstu. Ustavil se je v vasi Naklo pri Kranju v znani furmanski gostilni Marinšek ob deželni cesti. Želel se je okrepčati in povprašal je gostilničarja, kaj mu lahko ponudi. 'Imamo le navadne hišne klobase in nič drugega,' je odgovoril cesarju. Cesar je naročil klobaso in ko jo je pokusil, je navdušeno dejal: 'To pa ni navadna, ampak kranjska klobasa!'" Planetarno slavo je doživela z vesoljskim poletom astronavtke slovensko-indijskih korenin Sunite Williams, v izseljeniško legendo pa pristala s preimenovanjem v kransky sausage. Ob kranjski s hrustljavo žemljico in zenfom pomislimo na krvodajalsko akcijo in na gasilsko veselico. Glede na ceno si jo dejansko marsikdo privošči le za praznike, ampak se splača.
V kraljico slovensko kulinarike sem se zaletel v zadnjem testu Zveze potrošnikov Slovenije. Katera je bila v izboru najboljša, ne bom izdal, tudi zaradi tega ne, ker ima vsak človek svoj okus - najsi gre za partnerja ali pujsa. Je pa moja klasična nakupovalna izbira v testu osvojila bronasto kolajno med petnajstimi klobasami, na kar sem kar malo ponosen.
Frapanten pa se mi je zdel podatek v tabeli o senzorični oceni (ocenjevali so zunanji videz, sestavo in barvo prereza, teksturo, vonj in okus) najslabše ocenjene kranjske klobase, ki pa je po okusu zasedla tretje mesto - navsezadnje je tudi ta revica užitna! In če se kakovost ekipe meri po najšibkejšem členu, potem za kranjsko klobaso ni zime.
Po predpisu mora vsebovati vsaj 75 do 80 odstotkov dobrega svinjskega mesa in največ 20 odstotkov trde slanine. Kranjska klobasa se prekadi z bukovim lesom in pasterizira. Končni produkt je poltrajna klobasa, ki jo moramo pred uživanjem samo še toplotno obdelati. In tu, pri pripravi kranjske, se lahko zalomi. Če jo vržemo v vrelo vodo in jo kuhamo pol ure, bomo dobili neprebavljiv mesni žvečilni gumi. Zatorej jo nujno položimo v lonec s hladno vodo, ki ne sme zavreti. Lonec odstavimo s plošče, brž ko je temperatura vode med 80 in 90 stopinjami - takoj ko se proti površju pričnejo dvigovati mehurčki. Nato klobaso pustimo v vodi še okoli četrt ure. Tudi če se bo "mehčala" pol ure, ne bo nič narobe, vam zagotavljam iz prve roke.
Pa dober tek!
