Svet, tisti del sveta, ki ceni neuklonljivo voljo v porazih in v času obsedenosti z zmagovalno miselnostjo ljubi drugačne junake, žaluje. Izgubil je "sijočo zvezdo vseh luzerjev sveta", kot so ji pravili. Dirkalnega konja, ki je postal pravi pravcati zavetnik poražencev. Vseh, ki jim življenje ne gre po načrtih. Haru Urara, japonska kobila, je zaslovela z nizom 113 porazov. Brez ene same zmage v celi karieri. Naj so se še tako trudili in ji na hrbet naložili najboljše jezdece, nikoli ni zmogla do prvega mesta. Postala je simbol vztrajnosti. Se vam zdi, da vam ne uspe nič, česar se lotite? Pa kaj, v tolažbo je bila tu Haru Urara, ki je z luzerstvom dosegla neverjetno priljubljenost, dobila svoj film, svojo računalniško igro, znamko ... Trume oboževalcev so konja, ki je rad tekel, a tega nikoli ni počel dovolj hitro, hodile gledat še v dirkalnem pokoju. Do minulega tedna, ko je v častitljivi starosti 29 let, v človeških letih bi to menda naneslo okroglih devetdeset, šla v rajska dirkališča. Kjer ni važno, ali si prvi ali zadnji.
Nič kriva se je japonska kobila znašla v svetu dirk. Haru Urara, v prevodu Veličastna pomlad, se je skotila na severnem otoku Hokaido. Bila je potomka prvorazrednega dirkalnega konja, ki je zmagoval na najbolj slovitih tekmah. A zanjo se v svetu, kjer čistokrvni štirinožci dosegajo bajne cene, ni tepel nihče. Ker niso našli kupca, ki bi jo predal v roke najboljšim trenerjem, so jo na farmi sami začeli uriti, da bi postala čisto pravi dirkalni konj. Dve leti in nepolnih devet mesecev je štela, ko je novembra 1998 napočil trenutek za prvo tekmovalno dirko. Na hipodromu v Kočiju je v cilj prisopihala zadnja. In tako dirko za dirko, enkrat ali dvakrat na mesec. V svetu tveganih stav je bilo gotovo le to, da bo Veličastna pomlad pri (konjskem) repu udeležencev.
Tam nekje okoli poraza številka 80 so zanjo izvedeli največji japonski mediji. Začel se je pravi bum, ki je kmalu segel čez meje Japonske. Doma pa je postala tako priljubljena, da so stavne lističe, ki so jih vplačali na zmago Haru Urare, uporabljali kot talisman proti avtomobilskim nesrečam. Ker beseda ataranai v japonščini hkrati pomeni in izgubljeno stavo in izogib udarcu, so verjeli, da jih bo listič na armaturki avtomobila obvaroval pred trkom na cesti.
Veličastna pomlad: multimilijonska uspešnica in lekcija iz večnega optimizma
Ko je bila Haru Urara leta 2004 na vrhuncu slave in je galopirala z rožnato masko Hello Kitty iz popularne risanke, ki se je spremenila v svoj (modni) fenomen, se je v Kočiju zbralo čez 13 tisoč gledalcev. Tri tisoč jih je bilo tam že dolgo pred tem, ko naj bi hipodrom odprli, kar je organizatorje prisililo, da so se odrekli japonski obsedenosti s točnostjo in vrata odklenili pol ure pred uradnim odprtjem. Pet ur so ljudje stali v vrsti za vstopnice. Na zmago Veličastne pomladi so tistega dne zagnali 121,75 milijona jenov, danes bi to bilo 700 tisoč evrov, v tedanjih vrednostih krepko čez milijon. Ogromno za konja, ki je bil dotlej že v seriji 105 porazov. Kajti razvedelo se je, da jo bo k zmagi gnal Jutaka Take, prava legenda med japonskimi džokeji.
Kdaj, če ne zdaj, pride prva zmaga, so si mislili. Še predsednik vlade Juničiro Koizumi, tako priljubljen, da so mu pravili japonski Richard Gere (hja, nekaj podobnosti s slovitim ameriškim igralcem se na bežen pogled že najde), je dejal, da bi rad doživel dan, ko bo Haru Urara zmagala, ker da je najboljši primer tega, da nikoli ne smemo obupati. In seveda se ... ni zgodilo. Haru Urara je enega tekmeca resda prehitela, bila je deseta med enajstimi kopitarji dirkalniki. Tisto poletje, sedem porazov pozneje, so ji končno privoščili pokoj. Največja slava pa je šele sledila. Japonci so imeli Godzilo, imeli so pokemone, naenkrat so imeli še nenavadno junakinjo. Za med je šlo vse, kar je nosilo podobo Haru Urare: plišasti konji, se razume, pa obeski za ključe, ovitki za telefone, poštna znamka, majice ... Številne knjige so bile spisane o njej in otroške slikanice zrisane. Pesmi zložene. Celo film je nastal. Zato so se njeni lastniki igrali z mislijo o povratku. Če si ga lahko privoščijo rock zvezdniki, zakaj si ga ne bi še ona. A so si k sreči premislili.
Starost je Veličastna pomlad dočakala na kmetiji kakšnih petdeset kilometrov od Tokia. Vse do konca je sprejemala obiske z vseh koncev sveta. Občasno se je še aktivirala kot zvezdnica, denimo kot živa reklama lokalne policije za prometno varnost. Julija letos je tekla nov krog slave: objava, da ji je mogoče donirati za žvečenje najbolj kakovostne krme, je postala tako viralna, da se je spletna stran z donacijami sesula. Bila je radoživ konj, pravijo. Do noči na 9. september, ko se je njeno zdravje naglo in usodno poslabšalo. Za njo je ostala video igra, multimilijonska uspešnica. In lekcija iz večnega optimizma. Tudi ko se ti zdi, da vsako jutro stopiš novim porazom naproti.
