Kolumna Denisa Živčeca: Pravi ded pa res ne rabi hajzla

Zamislite si najbolj dolgočasno možno situacijo, pa ne bo niti približno tako dolgočasna kot to, da se nekdo, ki do morskih plovil nima odnosa, znajde za mizo, obkrožen s samimi zapriseženimi ljubitelji jadranja. Sedel sem tam, simpatičen kot najlonke sredi kasarne, a povsem ne na mestu. Govorili in govorili so o vseh svojih dvestotih jadranjih, ki so jih skozi leta doživeli. Jaz pa sem lahko v pogovor le tu in tam dodajal bizarne zanimivosti o tem, da se na smrt bojim globoke vode, da v resnici niti ne znam prav dobro plavati in da bi goro denarja, če bi jo slučajno kdaj imel, raje investiral v kolonizacijo Marsa ali ogromno čokoladno repliko Filipa Flisarja kot pa v nekaj, kar pluje na vodi. In lahko mimogrede potone.