Vemo, da so kasetne bombe vrhovno zlo, ki nam ga namenjajo vojne, ampak Joe Biden jih brez slabe vesti dobavlja Ukrajini v "skupnem" boju proti Rusiji. Vsi skupaj dopuščamo stopnjevanje groze ne glede na mednarodno konvencijo o prepovedi kasetnega streliva, ki jo je podpisalo dobrih sto držav (med njimi je Slovenija), nista pa podpisnici ZDA in Rusija, ker to kasetno sranje za množično pohabljanje civilistov sami masovno proizvajata. Velesili v vsaki novi vojni veselo praznita zaloge. Vemo, da je kasetno strelivo ubilo ali pohabilo prek sto tisoč ljudi, večina žrtev, 98 odstotkov, je civilistov, od tega četrtina otrok. Kasetne bombe so metali v korejski in vietnamski vojni pa v Afganistanu in Iraku ... Američani so velemojstri te gnusobe, ki vsebuje več manjših bomb in se po izstrelitvi razprši. Kasetne bombe uničujejo tanke in pobijajo vojake, a imajo veliko streliva, ki ne eksplodira in predstavlja nevarnost - še desetletja.
Kaj na to poreče nemški kancler Olaf Scholz? Izrazi "zaskrbljenost zaradi morebitnega vpliva neeksplodiranih bomb na civiliste še dolgo po koncu vojne", vendar po njegovih besedah "ZDA brez tega Ukrajini ne bi mogle zagotoviti dovolj streliva". Na zdravje, na nove žrtve.
In kakšno navdušenje je zajelo Evropski parlament, ko je bil 13. julija sprejet "načrt za povečanje proizvodnje streliva v EU na milijon kosov letno", ki bo omogočil pospešitev dobave streliva Ukrajini?! Ali ne vedo, da se vojna zaradi tega ne bo končala nič prej, ker tudi ruska stran pri svojih zaveznicah, domnevam, zavzeto išče dodatno strelivo. Zob za zob, glavo za glavo. Vojni s tovrstnim kopičenjem orožja ne bo ne konca ne kraja.
Vemo, da človeštva ne bodo pokončale vojne, ampak podnebne spremembe. Vročina ubija, nihče pa zares ne ukrepa, čakajoč na boljše čase.
Če nas ne bo pokončala vročina, nas bo zradirala plastika. Vsi vemo, za kako trdovraten strup gre, a se brezskrbno bašemo z njim. Samo poglejte v svojo nakupovalno vrečko, še vedno je prepolna plastičnih vrečk in druge plastične embalaže.
Vemo, da nas nafta zastruplja in da električni avtomobili niso ekološka rešitev. Pa se na cestah proti obali fanatično gnetemo v razbeljeni pločevini in ne razmišljamo, kam bomo zagrebli 600-kilogramske Tesline baterije.
Vemo, a ne ukrepamo, kar človeka ne odvezuje krivde; lahko pa si brez slabe vesti prizna, da je navadno teslo. Tako v miru kot v vojni.
