Čeprav ga danes mnogi poznajo predvsem s televizije, Miha Hercog že dolga leta deluje v ozadju slovenske glasbene scene - kot avtor, producent in tihi motor številnih uspešnic. Čeprav bi ga marsikdo rad videl (spet) na odru, sam prisega na vlogo avtorja, tistega, ki ustvarja pesmi in zgodbe za druge. Pri tem pa je izjemno uspešen, saj danes dela večinoma za tuje izvajalce. Uspeh pa, kot je med drugim povedal v našem pogovoru, ni prišel čez noč, ampak je za to dolgo vlagal, brez zagotovila, da bo njegov trud res poplačan.
Spet vas gledamo v vlogi komentatorja v oddaji Poroka na drugi pogled. Se mi zdi, da o svojem zakonu ne marate razglabljati toliko kot o zvezah tega eksperimenta, hehe! Imam prav?
Ja, letos sem že tretjič komentator v tej oddaji. Mislim, da je bilo o mojem zakonu posredno povedano že toliko, da nimam kaj novega za dodati. (smeh) Ponavljati se pa tudi ne želim. Je pa res, da ljudje veliko lažje komentiramo tuje odnose kot svoje. Zagotovo od zunaj lažje opaziš neke stvari. Vsekakor si bolj realen, ker nisi čustveno vpleten.
Vse se zgodi z razlogom
Vemo, da je bila za vas in Sašo Lendero poroka začetek konca. Je bilo to samo naključje ali je morda ta življenjska prelomnica vplivala na to, da sta se bolj kritično posvetila svojemu odnosu?
Nekateri pravijo, da naključij ni in da se vse zgodi z nekim razlogom. Mislim, da poroka ni bila razlog, ampak bolj naraven proces, ko se odnos in človek razvijata in se bolj poglobiš sam vase. In včasih to ljudi vodi skupaj, včasih pa vsakega na svojo pot.
Anonimni komentatorji imajo veliko veselja, ko lahko to, da ste se kmalu po poroki ločili, uporabijo kot strelivo za napade, češ da ne veste, kaj je to zakon. Ampak verjetno tudi tisti, ki ostajajo v slabih zakonih, ne vedo kaj dosti o dobrih zvezah, kajne?
Saj ponavadi so z razlogom anonimni, ker se ljudje, ki imajo sami največ težav, nočejo javno izpostavljati. Ja, nekateri zelo radi uporabljajo najino hitro ločitev za napade, a ob tem pozabljajo, da sva bila pred poroko dvajset let v razmerju. Veliko je takih, ki modrujejo o zakonu, sami so pa v svojem zelo nesrečni in vztrajajo bodisi zaradi finančne koristi ali pa preprosto zaradi tega - kaj bodo pa sosedje rekli?! Zame so tudi medsosedski odnosi pomembni, ampak vsekakor me pri tem zanima recimo, da drug drugemu nismo moteči, da si lahko kdaj kaj izposodimo, pomagamo, da bi pa s sosedi modroval o svojem zakonu, mi ne pride na misel.
Se strinjate, da je tudi za ločitev potrebnega veliko poguma, da je v resnici bolj preprosto ostati poročen, četudi odnos ni najboljši?
Absolutno se s tem popolnoma strinjam. Najlažje je zatreti svoje občutke in želje in vztrajati v nečem, samo da imaš mir. A pravi, notranji mir dosežeš šele, ko se soočiš s svojimi občutki in jim dovoliš, da te vodijo tja, kjer si resnično srečen. To pogosto pomeni tudi težke odločitve, pogovor z bolečino in spremembo, ki se je dolgo izogibaš. Toda prav v tem je moč - v iskrenosti do sebe. Ker včasih ni znak poraza, če nekaj končaš, ampak ravno obratno - znak, da si končno izbral sebe in svojo pot.
Negativnih komentarjev niste bili deležni samo zaradi ločitve, ampak tudi sicer na družbenih medijih komentirajo vse mogoče. Kako se soočate s tem problemom današnjega časa?
To je zagotovo stvar, ki bi jo morali urediti. Da vsak, ki ima pet minut časa, žali neko izpostavljeno osebnost, ni prav. Pa tega ne govorim, ker bi meni to povzročalo travme. Navsezadnje sem že srednjih let, pa tudi zaradi Saše sem že zdavnaj spoznal, da je te stvari najbolje ignorirati. Ker pa sem oče, me skrbi za mlade. Dobro vemo, da so tudi primeri, ko si najstniki vzamejo življenje, ker so bili deležni spletnega nasilja. Saj večina teh žalitev ni mišljena čisto resno, ampak gre za hipni impulz. Pa vendar ima vsaka beseda veliko težo in tudi posledice. Želel bi si, da bi v družbi imeli manj potrpljenja za takšne stvari, saj bi pravica do svobode govora morala biti omejena v hipu, ko je govor žaljiv za drugega. Jaz se vedno trudim biti spoštljiv. Tudi pri komentiranju se trudim, da ne prestopim meje, seveda pa se zavedam, da se od mene pričakuje, da bom zabaven. Besedila mojih skladb so prav tako ljubezenska, pozitivna. Nikakor ne bi želel na kakršenkoli način širiti nestrpnost, negativnost.
S Sašo spet sodelujeta in pišeta tudi za druge izvajalce. Sta morala poslovni odnos na novo definirati po ločitvi?
Po ločitvi je marsikaj treba postaviti na novo. A ker se mi zdi, da sva dve zreli osebi, sva veliko stvari uspela rešiti na normalen, človeški način. Seveda ne takoj, ampak sčasoma, ko se ego umakne in se spet pokažejo vrednote, ki so naju nekoč povezovale. Vem, da se marsikdo čudi, da sva ostala prijatelja. Nama pa se zdi ravno to najbolj pomembno, da z ločitvijo nisva izgubila prijateljstva, ki je pravzaprav ves čas bilo vezivo najine zveze. Saša mi je več kot dve desetletji stala ob strani, dobro me pozna, zato mi je tudi danes vsak njen nasvet dragocen. Razumem, da prijateljstvo po ločitvi ni vedno mogoče. Je pa za otroke res pomembno, da starša ne bijeta bitk, saj to dela otrokom travme.
Če boste samo na kavču čakali
Zadnja leta ste ves čas na poti, saj imate v Nemčiji veliko dela in izvajalcev, ki čakajo na vaše pesmi. Ste se morali veliko dokazovati, da so vas sprejeli in angažirali, ali je bilo dovolj, da ste povedali, da imate v Sloveniji že kup uspešnic?
Res je, zadnja leta preživim kar veliko časa v tujini. Največ v Avstriji, Nemčiji in na Majorki, ki je glavni trg za "schlager" in "ballermann" glasbo, ki jo komponiram in produciram. Žal ni bilo tako preprosto. Potrebnih je bilo kar nekaj let, neprespanih noči, neplačanih albumov za nemške izvajalce, da sem prišel do pravih ljudi v industriji. V tujini kot avtor glasbe brez založnika nimaš kaj iskati in to, da je založnik prepoznal potencial v meni, da bi bil sposoben pisati za njihove največje zvezde, si lahko štejem samo v čast. Seveda pa moraš čutiti in imeti rad to glasbo, kot pri vsaki drugi stvari, ki se je lotiš.
Kaj se vam zdi največja razlika med njihovim in domačim glasbenim trgom?
V tujini so stvari zelo jasno definirane. Založnik, založba, menedžer … vsi imajo jasno zastavljene naloge. Pri nas si pa bolj deklica za vse. Sašin album Ne grem na kolena, ki se je pri nas prodal v dvojni platinasti nakladi, sva s Sašo naredila čisto sama. Vse od skladb, snemanja, produciranja do oblikovanja ovitka ... V tujini bi bila njena naloga samo to, da preposluša demo posnetke, izbere pesmi, ki so ji všeč, in jih gre v studio posnet.
Zdaj verjetno lahko primerjate avtorska izplačila pri nas in tam. Kakšne so razlike?
Ogromne.
Očitno ste zadovoljni?
Sem. A saj je to tudi logično, glede na to, da je trg veliko večji. Vsekakor se je ves trud, ki sem ga vložil v to, da sem prišel do pravih izvajalcev, izplačal. Je pa to seveda tveganje. Kot sem omenil, sem veliko prvih posnetkov naredil brezplačno in čisto mogoče bi bilo, da bi se tam končalo. Na srečo itak nisem šel v to, ker bi računal na bajne denarje, pač pa mi je bil všeč nov izziv. Sem deloholik in pri nas nisem bil dovolj zaposlen, zato sem se trudil, zdaj pa se mi to tudi obrestuje. Pa saj je vedno tako! Če boste samo na kavču čakali, da bo nekdo prepoznal vaš talent, se boste načakali.
Še vedno ste zelo iskani tudi pri naših izvajalcih. Dejan Dogaja, Rusko, Damjan Murko in seveda Saša Lendero so med pevci, s katerimi redno sodelujete. Kakšna so ta sodelovanja?
Ta sodelovanja večinoma temeljijo na prijateljski bazi, ker za naš trg zdaj preprosto nimam časa. Tudi moj založnik, s katerim me veže ekskluzivna pogodba, ni ravno navdušen, da svoj čas porabljam za projekte, ki njemu ne predstavljajo nikakršnih dosežkov, predvsem pa ne finančnih rezultatov. Ampak za prijatelje si je vseeno treba kdaj pa kdaj "čas vzet", kajne? No, sploh za bivšo ženo, saj vendar ne želim imeti z njo slabih odnosov. To mora pa tudi založnik razumeti! (smeh)
So pevci kaj jezni, saj jim vi niste tako "zvesti", kot so oni vam?
Ne, niso jezni, ker vedo, da je moj glavni trg tujina, in so me kdaj pripravljeni čakati dlje, kot smo dogovorjeni. Še sreča, saj mi kljub najboljšim nameram kdaj ne uspe, da bi se držal prvih rokov. Pa saj so vsi prijatelji, tako da dobro vedo, kaj se mi dogaja, in so razumevajoči.
Moj svet je studio
Večkrat ste se predstavili tudi kot pevec. Zakaj na tem področju niste bili bolj vztrajni? Ste raje v zakulisju kot na odru?
Nekako se mi zdi, da bi mogel, če bi se hotel proslaviti kot pevec, vložiti ogromno časa in truda, da bi dosegel neko prepoznavnost in ustvaril svoj stil. Najraje ob klavirju zapojem za prijatelje ali kdaj posnamem kakšno pesem in jo objavim na družbenih omrežjih. Nimam pa za zdaj nikakršnih ambicij, da bi se izpostavil kot pevec, in raje delujem iz ozadja. Veste, če je nek pevec uspešen z mojimi skladbami, sem jaz enako srečen, kot če bi sam stal na odru. Zame je pomembna dobra glasba. Kdo jo izvaja, kdo dobi aplavz, mi ni pomembno. Nimam potrebe, da bi na tak način filal svoj ego. Poleg tega pevski posel zahteva še marsikaj, kar zame ni niti približno tako zanimivo kot ustvarjanje v studiu. Veliko časa vzame medijska promocija, pa snemanje spotov in posnetkov za družbene medije, navsezadnje tudi pri koncertih še najmanj časa traja nastop na odru, saj je prej treba na pot, oddelati tonsko vajo, čakanje v zaodrju je tudi zame izguba časa … Moj svet je studio, kjer sem kreativen in lahko počnem stvari, ki me res napolnijo. Moje vokalne sposobnosti so sicer pohvalili, toda dobrih pevcev imamo še kar nekaj. Dobrih avtorjev je gotovo precej manj.
Kako pa gledate na spremembe v glasbeni industriji? Na to, da so skladbe vse krajše, da jih ljudje večkrat poslušajo v celoti. Pa da je zvok vse bolj enostaven, da ga takoj zaznaš na TikToku.
Ta trend se v plesni "ballermann" glasbi, ki se najbolj promovira na Majorki, kaže že par let. A ker je ta nišna zvrst samo en del mojega dela, sem se na to navadil. Sam imam raje "schlager" glasbo, ki jo lahko na nek način primerjamo s country glasbo, kajti oba stila vsebujeta meni osebno lepe melodije in harmonije. Upam pa, da je ta sprememba le prehodni trend in da se bomo vrnili k bolj izpovednim in glasbeno kvalitetnim skladbam, katerih namen ne bo samo polnjenje računov ljudi, ki s samo glasbo nimajo nobene zveze, ampak se bodo spet lahko ustvarjale uspešnice, kot so se nekoč in jih prepevamo še dandanes.
