Datum
24. november 2024 07:00
Carl Lewis v pogovoru tudi o tem, zakaj je raje skakal v daljino kot tekel na 100 in 200 metrov:
"Skok v daljino sem vzljubil zato, ker sem imel že kot otrok tako rad pesek. Nekoč so mi na neki tekmi rekli, naj se igram s peskom, in počutil sem se kot na plaži. Takrat sem imel šest let. Če se to ne bi zgodilo, verjetno ne bi skakal v daljino. Nedvomno sem se rodil kot skakalec v daljino. Na začetku in na koncu kariere sem bil skoraj izključno skakalec, vmes pa sem tudi tekel. Skok v daljino je bil zame kot skok v otroštvo. Če bi moral na lestvici od 1 do 10 oceniti svojo naklonjenost do posameznih disciplin, bi skok ocenil z 10, tek na 200 m s 4 in na 100 m s 4,5. Tekati od ene točke do druge je nekaj, a če to isto razdaljo "preletiš", je to nekaj povsem drugega. Še bolj drugačna je štafeta, v kateri ne tekmuješ sam, ampak si del ekipe in tako predstavljaš neko državo; zlato kolajno osvojiš za državo, ne zase.
"Skok v daljino sem vzljubil zato, ker sem imel že kot otrok tako rad pesek. Nekoč so mi na neki tekmi rekli, naj se igram s peskom, in počutil sem se kot na plaži. Takrat sem imel šest let. Če se to ne bi zgodilo, verjetno ne bi skakal v daljino. Nedvomno sem se rodil kot skakalec v daljino. Na začetku in na koncu kariere sem bil skoraj izključno skakalec, vmes pa sem tudi tekel. Skok v daljino je bil zame kot skok v otroštvo. Če bi moral na lestvici od 1 do 10 oceniti svojo naklonjenost do posameznih disciplin, bi skok ocenil z 10, tek na 200 m s 4 in na 100 m s 4,5. Tekati od ene točke do druge je nekaj, a če to isto razdaljo "preletiš", je to nekaj povsem drugega. Še bolj drugačna je štafeta, v kateri ne tekmuješ sam, ampak si del ekipe in tako predstavljaš neko državo; zlato kolajno osvojiš za državo, ne zase.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
