(INTERVJU) Biodiverziteta v urbanih središčih: Kakšne so pravice divje narave v mestih?

Urbani parki in gozdovi imajo pravice, samonikli ekosistemi pa so topogledno diskriminirani, saj nimajo nikakršnih mehanizmov, ki bi jih ščitili ali sploh prepoznali kot prostore narave.
Urbani parki in gozdovi imajo pravice, samonikli ekosistemi pa so topogledno diskriminirani, saj nimajo nikakršnih mehanizmov, ki bi jih ščitili ali sploh prepoznali kot prostore narave.
Amadeja Smrekar
Datum 20. november 2022 04:30
Čas branja 12 min
V mestih 21. stoletja je nujno negovati biodiverziteto, ki prebivalcem pomaga preživeti tudi v težkih podnebnih razmerah, denimo v obdobjih hudih suš, ki jih že izkušamo tudi v Sloveniji. V "eri betona" je "oaze zelenja", ki niso umetno ustvarjene, težko najti in obdržati. Arhitektka Danica Sretenović in oblikovalka Gaja Mežnarić Osole sta kot kuratorki projekta Palača divjine  raziskovali, kako samoniklim naravnim prostorom dopustiti, da so. Čeprav ne prinašajo profita.

Je tisto, kaj je zeleno, ne pa tudi dobičkonosno, v današnjem svetu res tako nezaželeno? 
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Se vam zdi prav, da je na sprejemu za hrvaške rokometaše nastopil Marko Perković Thompson?
Da, to je bila želja rokometašev.
18%
36 glasov
Ne, Zagreb mu je zaradi poveličevanja ustaštva prepovedal nastopanje.
22%
43 glasov
To je bil vladni udar na Zagreb.
6%
11 glasov
Thompsona bi bilo treba povsod prepovedati.
42%
83 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
12%
24 glasov
Skupaj glasov: 197