Štirideset let mineva, odkar so posneli slovenski mladinski film Poletje v školjki. Ker sem se ravno tega 1985. vračal iz neprostovoljnega služenja v Jugoslovanski ljudski armadi in začenjal prostovoljni študij na FSPN-ju, me mladinski filmi niso več zanimali. Takrat si bil z dvajsetimi leti že odrasel človek, ki je hotel čim prej od doma, v svet. Sex & Drugs & Rock & Roll generacija pač, ki danes pamet soli mladini, čeravno je ta naša generacija počela večje neumnosti, kot si jih sedanja zmore zamisliti. Glavna razlika med nami in njimi je ta, da nismo imeli na voljo veliko informacij, smo pa imeli ogromno poguma, idej in prostega čas, oni, mladi, pa imajo na voljo preveč strašnih informacij in še med počitnicami goro obveznosti. Ker tudi klikanje navideznim prijateljicam in prijateljem je delo, ki se ne konča. Več imaš viralnih znancev, več je obveznosti. In če smo mi imeli poletje v školjki, ga imajo mladi zdaj v telefonu.
Sedem ur dnevno so v povprečju na/v telefonu. Eni celo več. V prihodnosti jim torej ne uidejo poškodba vratnih vretenc, kronična bolečina v komolcu in operacija živca v dlani - ta še med počitkom od telefona miga le z računalniško miško. Od kod torej skoraj same petice pri učencih in dijakih pri športni vzgoji!? Iz telefonskih veščin, ker drsenje po ekranu je danes najbolj prisotna oblika rekreacije. Hoja po pločniku z desno roko v pravokotnem položaju, s pogledom proti tlom in s slušalkami na glavi - to je podoba razgibane generacije.
Da so mladi bolj pametni od starih, ne bom poudarjal, ker to itak vedo že sami. Da so v šolah bolj obremenjeni, drži. Matura iz osemdesetih je bila v primerjavi s sedanjo mala malica. Pripravljal sem se teden dni in bil prav dober. In ni bilo nobene panike. Zdaj sem pri mlajšem sinu imel med njegovo maturo občutek, da je mesec dni vkopan na soški fronti; čeprav jih je maturitetni esej potopil v čas druge svetovne vojne, v Kocbekov Strah in pogum in Jančarjevo In ljubezen tudi. Čeravno mi slovenščina ni tuja, v novinarstvu delam štiri desetletja, priznam, da bi me bilo strah pisati esej o časih izpred 80 let. Prepričan sem tudi, da so mladi danes bolj kot na esesovce, domobrance in partizane spoznajo na novodobne norce iz Washingtona, Moskve, Teherana, Tel Aviva ... In jim je druga svetovna bolj ali manj španska vas. Meni tudi - ker se iz nje nismo nič naučili.
Ni več brezskrbnega poletja. Smo jim ga vzeli.
