Ko se dnevi skrajšajo in vrt ovije megla, marsikdo začuti potrebo, da bi pospravil, porezal in pripravil prostor za zimo. Lahko bi rekli, da je to čas, ko se vrt oziroma narava na njem ne ustavi popolnoma, pač pa le zadiha počasneje. Tišina, ki jo prinese november, ni praznina, temveč prostor, kjer narava zamenja barve, zvoke in vloge. Trajnice, trave in zimzelene rastline, ki jih pustimo neporezane, postanejo bistvo vrta in poleg živali glavni akterji zime.
Veter in slana ustvarjata
Trave postanejo zlate, nato različnih oker odtenkov in kar izstopajo ob temnih lovorikovcih ali tisah. Vrtne kresnice (Astilbe spp.) se obarvajo rjasto, cvetna stebla host z razprtimi semenskimi kapsulami pa sivo ali bronasto. Strašnice (Sanguisorba spp.) in oman (Inula spp.) skoraj počrnijo, a njihova zadržana lepota pod snežno odejo deluje čarobno. Vrt, ki ga pustimo dihati, se ne spremeni v prazen oder, temveč v galerijo naravnih skulptur, kjer veter in slana ustvarjata nove odtenke.
Ošimski šaš in druge zvezdnice
Zimzelenost pogosto spregledamo, ko spomladi izbiramo trajnice, a pozimi prav te igrajo glavno vlogo. Med okrasnimi travami so prave zvezdnice ošimski šaš (Carex oshimensis Evergol), oranžno-zeleni šaš (C. testacea), šaš Carex Kyoto in Morrowijev šaš (C. morrowii), ki obdržijo barvo še globoko v zimo.
Posebnost v igri svetlobe in teme je črna kačja brada (Ophiopogon planiscapus Nigrescens), ki z bleščeče temnimi listi poudari snežno belino. Med praprotmi ostajajo jelenov jezik (Phyllitis scolopendrium), podlesnica (Polystichum setiferum) in glistovnica (Dryopteris affinis), vsaka s svojim odtenkom zelene.
Tisti, ki imajo radi bolj robusten vtis, se lahko zanesejo na bergenije (Bergenia cordifolia), njihovi povoščeni in rahlo bleščeči listi se na sončnih legah pozimi obarvajo v rdečkaste tone. Med pokrovnimi rastlinami svoje delo vztrajno opravljajo lipice (Epimedium spp.), navadni zimzelen (Vinca minor) in pahisandra (Pachysandra terminalis). Ne le, da ohranjajo zeleno podlago, temveč tudi varujejo zemljo pred izsušitvijo in erozijo, tla pa popestrijo tudi tam, kjer trata ali druge rastline ne uspevajo najbolje - pod krošnjami večjih dreves.
Dom in zavetje
Ko vrt miruje, se v njem življenje le umakne s pogleda. V suhem listju prezimujejo metulji, pikapolonice in čebele samotarke. Stebla, ki jih ne porežemo, postanejo votli domovi za ličinke koristnih žuželk. Včasih se zdi, da vrt v tem času počiva, a prav v tej navidezni tišini se pripravlja nova sezona. Mikroorganizmi razgrajujejo rastlinske dele in ustvarjajo plodno prst, ptice pobirajo semena, veter raznaša drobne koščke novega življenja. To je pravi pomen trajnosti in cikla, ki se nadaljuje brez naše prisile.
Prvi cvetovi
Čeprav so barve zime zadržane, jih narava nikoli povsem ne odvzame. Ob milejših zimah se prvi zvončki (Galanthus nivalis) pokažejo že decembra, rumeni cvetovi jarice (Eranthis hyemalis) pa jih kmalu spremljajo. A pravi kralji med zimskimi cvetovi so telohi. Črni teloh (Helleborus niger) pogosto zacveti že v času božiča, medtem ko sorte orientalskih telohov (H. × hybridus) s svojo barvno raznolikostjo oživijo vrt konec zime in v začetku pomladi. In še nekaj: njihovi listi so zimzeleni, zato tudi v najhladnejših dneh ohranjajo strukturo in kontrast.
Zimski vrt je kot fotografija v mehki svetlobi, saj je manj nasičen, a bolj iskren. V njem pridejo do izraza oblika, senca, gibanje vetra in zvok listja. Ne tekmujmo z naravo, temveč ji pustimo, da zaključi svojo sezono po svoje. Suha stebla, rahlo povešene trave in listni pokrovi niso nered - so zapis letošnjega leta.
Več koristnih nasvetov si lahko preberete na spletni strani.
