Celovško letališče, z uradnim imenom v angleščini Klagenfurt Airport, je pred sezono počitnic in dopustov, ki doživi vrhunec poleti, zopet povabilo izbrane novinarje iz Avstrije in Slovenije na svoj let v španski Alicante in na nekajdnevni obisk tamkajšnje valencijske regije. S celovškega letališča so namreč pred tremi leti premierno odprli turistično izjemno zanimivo letalsko povezavo do tega južnega španskega mesta, obkroženega s številnimi privlačnimi destinacijami, in to ne zgolj ob morju.
Obisk skupaj dveh piarovk in petih novinarjev (dva sva bila iz Slovenije, kolega Marko Medvešek iz Reporterja, ostali iz Avstrije) španske regije Valencie so poleg Klagenfurt Airporta organizirali in sofinacirali valencijska regija, mesto Valencia in španski turistični urad. Valencijska regija turistično še ni tako razvita, recimo v primerjavi s severneje ležečo Katalonijo na čelu z Barcelono, kot bi si tamkajšnji turistični delavci želeli. To ima seveda tudi svoje prednosti, saj so cene nekoliko bolj zmerne. Recimo, espresso, ki mu rečejo solo, nikjer ni bil dražji od dveh evrov, torej je celo še nekoliko ceneje kakor marsikje pri nas. Prav tako atraktivne destinacije in morske plaže na višku turistične sezone morda niso tako nabito polne, kakor, denimo, na Balearskih otokih.
Španska Toskana
Prvi dan smo prespali v mestecu Ontinyentu, v slikovitem novoarabskem hotelu Kazar, ki je bil pred sto leti na obrobju mesta zgrajen kot rezidenčna vila enega od premožnih lastnikov tekstilnih tovarn. Da, v pretežnem delu valencijske regije so se nekako do sredine prejšnjega stoletja na veliko ukvarjali s proizvodnjo in trgovino bombaža, volne, lanu in tudi svile. V Ontinyentu, katerega okolico tudi zavoljo vinogradov imenujejo španska Toskana, je več kot devetdeset odstotkov prebivalstva živelo od tekstila, dokler tega v drugi polovici prejšnjega stoletja ni izrinila vzhodnoazijska konkurenca. Že prej pa je propadla proizvodnja svile, saj je sredi 20. stoletja v valencijski provinci njeno pridelavo uničila kuga, ki je napadla murve, s katerih listi se hrani gosenica sviloprejke.
V mestu smo si tako lahko ogledali Valencijski muzej tekstila, ki med drugim premore delujoče statve od 18. stoletja naprej, številne starinske strokovne knjige o različnih vrstah blaga, čudovite svilene poročne obleke pa pregrinjala, odeje itd. Gostitelji so nas opozorili tudi na vsakoletni festival Mavri in kristjani v zadnjem tednu avgusta, ki ga se ga v pisanih izvornih oblačilih udeleži praktično vse mesto ob navdušenju številnih turistov. Da, do leta 1245, ko je mesto kristjanom znova priborila rekonkvista, je bil tudi ta del Španije pod arabsko vladavino Mavrov.
Blizu Ontnyneta smo obiskali sotesko ali tesen oziroma vintgar Pou clar, kar bi lahko prevedli kot Bistri tolmun. V bistvu gre za več tolmunov pri izviru reke Clariano - kar bi prevedli kot Bistrica ali, kot sem pohecal avstrijske sopotnike, Feistritz -, v katerih se lahko okopate v kristalno čisti vodi, ki pridrvi s skalovja in celo tvori naravne džakuzije. Čeprav smo bili tam v prvi polovici aprila, je nekaj pogumnežev že zaplavalo v vodi. Parkiranje in vstop do tolmunov sta sicer brezplačna, toda na vrhuncu poletne sezone, v juliju in avgustu, se morate na občini predhodno prijaviti za obisk, saj je število obiskovalcev zaradi varovanja narave omejeno.
Rojstni kraj zloglasnih Borgijcev
Po odlični paelli, no, pravzaprav valencijski inačici, ki ji rečejo arroz al horno, v Anni, kjer smo obiskali eno od palač, ki so pripadale zloglasni aragonski plemiški družini Borgia, valencijsko Borja, in kjer smo v mali Alhambri videli tudi rekonstruirani harem, smo prispeli v Xativo. Prav iz tega mesta izvirajo omenjeni Borgijci. Družina se je na Apeninskem polotoku uveljavila v času renesanse in je dala tudi dva papeža. Alfons de Borgia je vladal kot papež Kalist III. v letih 1455-1458, Rodrigo Lanzol Borgia pa kot papež Aleksander VI. v letih 1492-1503. Njuna kipa stojita pred mestno romansko-gotsko cerkvijo sv. Frančiška. Zlasti med vladavino Aleksandra VI. so bili Borgijci osumljeni številnih zločinov, tudi prešuštva, incesta, simonije, tatvin, podkupovanja in umorov, denimo, zastrupitve z arzenom. Ampak bili so tudi pomembni meceni, ki so prispevali k razvoju renesančne umetnosti.
Nad mestom, obdanim s hribovjem, se pne grad, ki so ga na ostankih prvotne iberske utrdbe zgradili na strateškem položaju nad starorimsko cesto Via Augusta, ki je čez Pireneje od sredozemskih obal pri Cartageni in Cadizu vodila v Rim. Grad je pravzaprav dvojni, kajti Iberci so na hribu najprej zgradili Castillo Menor, ko so ga osvojili Rimljani, pa so na drugem delu vzpetine zgradili še Castillo Mayor. Oba sta bila prenovljena pod Arabci, ki so še povečali obzidje. Potem je te zidove in grad za kraljevino Valencijo osvojil Jakob I. Xativa je bila vsa ta stoletja naravni vhod iz kraljevine Kastilje in ključna točka pri nadzoru kraljestva. Zato je grad do vojaške uporabe smodnika igral pomembno vlogo pri obrambi mesta in kraljevine. Kasneje je postal državni zapor Aragonske krone.
Eden od originalnih svetih gralov
Naslednje tri dni smo preživeli v obmorski Valencii. Z blizu 850 tisoč prebivalci je tretje največje špansko mesto prestolnica valencijske regije, vendar še relativno neodkrit turistični biser. Pravzaprav oblasti še iščejo turistični sveti gral, ko tehtajo med usmeritvijo v množični ali trajnostni turizem. No, originalni sveti gral pa seveda že imajo - v katedrali. To je bazilika Marijinega vnebovzetja Marije Valencianske, alternativno znana kot Marijina stolnica ali stolnica v Valencii. Posvetil jo je leta 1238 prvi škof Valencie po rekonkvisti Pere d'Albalat. Zgrajena je bila na mestu nekdanje vizigotske stolnice, ki je bila pod Mavri spremenjena v mošejo. Gotska arhitektura, v katalonski ali sredozemski različici, je prevladujoč slog, čeprav stolnica vsebuje tudi romanske elemente, francosko gotiko, renesanso, barok in neoklasicistične prvine.
Iz Celovca v Alicante in drugam
V Alicante iz Celovca in nazaj letite od aprila do oktobra z nizkocenovnim Ryanairom ob petkih in nedeljah, cene letalskih vozovnic se začno že pri 20 evrih na osebo. Seveda pa morate biti dovolj hitri pri rezervaciji. V tem času iz Celovca tudi petkrat na teden letite v Palmo de Mallorco. Sicer pa s celovškega letališča vse leto 13-krat na teden letijo tudi na Dunaj, od koder je 80 direktnih linij do ciljev povsod po svetu. Dvakrat na teden vse leto lahko letite iz Celovca še na londonski Stansted. Od maja naprej in do oktobra boste iz avstrijskokoroške prestolnice lahko poleteli še dvakrat na teden v Köln in Hannover in enkrat na teden tudi v grški Paros. Celovško letališče je sicer najmanjše potniško v Avstriji, s približno 140 tisoč potniki na leto, vendar je med njimi vsaj 20 odstotkov potnikov iz Slovenije. Mimogrede, Alicante je z drugimi pomembnejšimi mesti, denimo z Valencio in tudi z Madridom, povezan s hitrimi železniškimi progami, zelo dobre pa so tudi avtobusne povezave do znamenitosti ob morju in v zaledju.
V eni od stranskih kapel stolnice je eden od več kot deset domnevnih svetih kelihov oziroma gralov na svetu, pri čemer so kar trije v Španiji. Vendar pa menda večina krščanskih zgodovinarjev opozarja, da naj bi mnogi dokazi navajali na to, da je valencianski kelih iz ahata iz prvega stoletja po Kristusu edini res pravi sveti gral, tisti, ki so ga uporabljali pri zadnji večerji. No, s telefonom ga boste težko slikali, saj se mu morete približati le na kakšnih pet metrov, pa še obdan je z neprebojnim steklom, ki popači podobo tega manj kot 30 centimetrov visokega predmeta, da o nezadostni svetlobi ne govorimo.
Zgodba reke Turie
Sicer pa je Valencia izjemno moderno in lepo mesto, lani je nosilo naziv zelene evropske prestolnice. Zaznamuje jo suha struga reke Turie, ki so jo že v času fašizma zaradi poplav leta 1957 preusmerili v kanal južno od mesta. Toda prav ta kanal je lani jeseni ob poplavah terjal več kot dvesto smrtnih žrtev, vendar ne v mestu, temveč v predmestjih in vaseh južno od nje.
Izsušeno korito reke dolga leta ni služilo ničemur, dokler se mestne oblasti niso spomnile, da bi po njej speljali avtocestno diagonalo skozi središče mesta. Toda meščani so se uprli in v devetkilometrski izsušeni strugi skozi mesto je pred dvajsetimi leti nastal park. Pod številnimi mostovi čez nekdanjo reko ponuja številne rekreacijske površine z več nogometnimi igrišči, igriščem za ragbi in bejzbol pa več igrišči za košarko in odbojko, bazenom za pse, kolesarske in tekaške steze ... Tam so zgradili in leta 2005 odprli tako rekoč skoraj znanstvenofantastično zgradbo opere, ki se imenuje Palača umetnosti kraljice Sofie in ki spominja na tisto v Sydneyju in je tudi druga največja za njo na svetu z eno od dvoran, ki sprejme kar 2500 obiskovalcev. Poleg sta Hemisfericu s kinodvoranami in Muzej znanosti, v katerem je pravilo ravno obratno kot v vseh drugih muzejih, namreč zapoved: Dotikajte se predmetov. Dalje je še ena futuristična zgradba Ocenografic, torej ogromen akvarij z morskimi živalmi. Za ogled parka v strugi si je seveda najbolje sposoditi kolo, izposojevalnic je dovolj.
