Sočnice so manj pogost slovenski izraz za sukulente, torej rastline, za katere je značilno, da višek vode shranijo v sočna, odebeljena tkiva. Navadno v listih in steblih zadržijo ta višek vode za bolj sušna obdobja in tako lažje preživijo nekaj dni ali pa celo tednov tudi v naši odsotnosti. Koliko suše in kako dolgotrajno sušo zdržijo, je odvisno predvsem od vrste, pa tudi od izpostavljenosti soncu.
Iz sobe na balkon
Ker se poleti zelo ogreje, si lahko zunaj na mizici za dekoracijo mirno privoščimo tudi rastline, ki jih sicer pri nas obravnavamo kot sobne. Če lončnice selimo iz notranjih prostorov, to počnimo pazljivo, najprej jih postavimo na severno stran - na mesto, kjer bodo večji del dneva v senci, in jih šele v naslednjih dneh bolj izpostavimo soncu, sicer lahko hitro pride do ožiga. Povsem drugače je pri trajnih oziroma prezimnih vrstah, kakršne so homulice, te imamo celo leto zunaj in se brez težav kopljejo v sončni svetlobi in vročini brez naše skrbi.
Jih sploh zalivamo?
Seveda, še kaktusi potrebujejo zalivanje, tako da tudi za v tem članku naštete rastline poskrbimo z vodo. Če prenašajo sušo, še ne pomeni, da jim ta povsem ustreza. Ker si želimo čim bolj lepih rastlin, jim v času, ko to zmoremo oziroma smo prisotni, zagotovimo redno zalivanje vsaj na nekaj dni, opazujemo, ali bolje rečeno, potipamo, substrat in se sproti odločamo.
Nekatere, kot so križanci kalanhoj, tudi bujno cvetijo in ravno v času cvetenja so bolj občutljive, zato jih takrat nikar povsem ne zasušimo. Skrajnost so na primer netreski, marsikatera homulica, aloja … Te uspešno in v dobri kondiciji zdržijo tudi po več tednov brez vode.
Kam in kako?
Sočnice so kot naročene za najrazličnejše cvetlične lonce in posode. Vsako vrsto lahko posamično sadimo v svoj lonec in se potem igramo z njihovo postavitvijo, lahko pa uporabimo malce večje plitke posode in v njih naredimo prave pravcate nasade. Pri zadnjem se je najbolje odločiti za vrste z zelo raznolikim listjem, tako po barvi kot po obliki, saj bo tako pestrost res lepo prišla do izraza.
