Slovenci se tudi letos nismo izneverili tradicionalnemu načinu preživljanja poletja - julija na morje, avgusta v hribe. Največ obiska je na vrhovih in kočah ob priljubljeni slovenski planinski transverzali, kot planinci še vedno imenujejo vezno pot, odprto leta 1953, ki so jo leta 1991 preimenovali v Slovensko planinsko pot (SPP).
Na koncu noge namočimo v morje
Prijatelj, hodi počasi
Slovensko planinsko pot je doslej uspešno prehodilo že več kot 10.000 planincev. Vsaj toliko je Planinska zveza Slovenije (PZS) podelila častnih znakov za prehojeno pot tistim, ki so predložili z vsemi žigi izpolnjen Dnevnik s Slovenske planinske poti. Gotovo pa je bilo vseh, ki so jo prehodili v celoti, še precej več, saj številni ne zbirajo žigov v dokaz prehojene poti.
Tudi snovalec poti Ivan Šumljak je že ob njenem nastanku opozoril, da ni namenjena zgolj zbiranju žigov. "Prijatelj, hodi počasi! Transverzalo res lahko opraviš v enem mesecu, a hodi rajši pet let. Potem boš imel več od nje, mnogo mnogo več. Častni znak te bo že počakal!"
Ivan Šumljak (1899-1984)
Ivan Šumljak se je rodil 6. avgusta 1899 v Žalcu. Študiral je na mariborskem učiteljišču, poučeval v Šoštanju in Mariboru, doživel izgnanstvo med vojno in leta 1945 postal ravnatelj učiteljišča v Mariboru. Po vojni je kot navdušen gornik postal tudi gonilna sila mariborskih planincev, med drugim je bil kar 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor Matica. Umrl je leta 1984.
Danes se po njem imenuje del Slovenske planinske poti. Šumljakova pot poteka od začetka planinske transverzale v Spodnjem Radvanju do Mariborske koče na Pohorju. Pred njo so ob stoti obletnici Šumljakovega rojstva leta 1999 odkrili njegov spomenik, delo kiparja Viktorja Gojkoviča.
Še zadnji dan nad tisoč metri
Kot pišejo Gorazd Gorišek, Mojca Stritar Kučuk in Andraž Poljanec, avtorji novega tridelnega vodnika po SPP, poti ne smemo vzeti tako zlahka, kot je sprva slišati. Že res, da se pri prečenju Pohorja komaj dobro ogrejemo, a šesti dan že zremo na visokogorsko Raduho. Nekaj dni kasneje moramo premagati številne zahtevne in zelo zahtevne odseke na poti proti Ojstrici, Planjavi, Skuti, Jezerski Kočni in Storžiču. Tudi ko prestopimo na pobočja Karavank, se ne smemo kar vdati njihovi lepoti. Travnate strmine skrivajo svoje pasti, a nam ob kančku gorniške previdnosti vendarle razkrivajo predvsem lepote gorskih livad in širne razglede na Ljubljansko in Celovško kotlino ter Zgornjesavsko dolino. Vseskozi pa zremo tudi v mogočne Julijce, kjer nas čakajo najzahtevnejši vzponi na našem planinskem popotovanju - Triglav, Razor, Prisojnik, Jalovec so vrhovi, ki si zaslužijo naše spoštovanje. Vse poti, ki vodijo nanje, so zelo zahtevne.
Med mitom in resničnostjo
- Slovenska planinska transverzala je bila uradno odprta 1. avgusta 1953.
- Dolga je 617,4 kilometra. Na poti je za 37.300 metrov vzpona in 37.600 metrov spusta.
- Trenutno je na njej 80 kontrolnih točk - 49 planinskih koč, 21 vrhov, trije muzeji, pet naselij, naravna znamenitost in spomenik.
- Ima 43 etap, v enem kosu jo povprečen gornik prehodi v 252 urah oziroma zanjo potrebuje 37 dni.
- Precej hitrejša sta bila rekorderja SPP: Marjan Zupančič je SPP pretekel v 7 dneh, 8 urah in 10 minutah, Katja Kegl Vencelj je zanjo potrebovala 8 dni, 23 ur in 26 minut.
