Poleti se je Žan-Luk Leban preselil v Liverpool, k angleškemu premierligašu Evertonu. Prve mesece je na Otoku preživel kot štipendist kluba iz Liverpoola, sredi decembra, ko je praznoval 17. rojstni dan in postal nogometno polnoleten, pa je z modrimi iz mesta Beatlov podpisal večletno pogodbo. Je eden od dveh tujcev v ekipi do 18 let, v B-ekipi jih je le nekaj več.
Rodil se je v Trbovljah, prvih pet let življenja je preživel v Zagorju, potem se z družino preselil na Poljsko. "Če bi ostal v Sloveniji, bi verjetno igral košarko," se nasmehne 17-letnik. Njegov oče je namreč nekdanji košarkarski reprezentant Slovenije Boštjan Leban, ki ga je poslovna pot po športni karieri vodila na Poljsko. "Tu je košarka bolj pomemben šport, na Poljskem pa vsi govorijo samo o fuzbalu. Med odmori smo igrali nogomet, učitelj športne vzgoje me je povabil v manjši klub. Že takrat sem želel igrati v golu, pa mi je trener dejal, da me potrebuje v polju. Ko se je poškodoval vratar, sem se javil, da bi branil. Čeprav se najprej trener ni strinjal, je potem videl, da mi ta pozicija ustreza, in odločil se je, da bom kar branil," se spominja začetkov nogometne poti na Poljskem.
Menjal je nekaj klubov, bil tudi v podružnici velike Barcelone na Poljskem, mama ga je na treninge včasih vozila tudi po dve uri, za kar ji je zelo hvaležen. Do 15. leta je v Varšavi normalno treniral, se kalil in z dobrimi predstavami v nižjih kategorijah opozarjal nase. Po 15. letu so sledile prve preizkušnje v tujini. Najprej se je preizkusil v Barceloni, sledili so Tottenham, Manchester United, Liverpool, Leicester City in Everton. Več ponudb je bilo, izbral je tisto, ki bo dolgotrajno najboljša zanj, pravi.
Pri Evertonu se je dokazoval januarja, po enem tednu preizkusa so bili Angleži prepričani, da si ga želijo. Še pred koncem zimskega prestopnega roka si je Žan-Luk z družino ogledal, kje bi lahko nadaljeval kariero. Podpisal je pogodbo, da se poleti pridruži ekipi. Na Poljskem je z akademijo, ki jo je obiskoval, branil v mladinski prvi ligi. Ko je poleti prišel v Liverpool k Evertonu, so imeli novinci uvajalni dan. Prvi dan priprav je po zajtrku do njega prišel trener in mu dejal, da ne bo treniral z ekipo do 18 let, ampak se bo pridružil ekipi do 23 let oziroma B-ekipi Evertona. Opravil je teden priprav z drugo ekipo, s katero bi moral na priprave, ko je izvedel, da se je v ekipi do 18 let poškodoval vratar, in Leban se je moral pridružiti mlajši kategoriji na pripravah v Sloveniji. Po dveh treningih, ravno bi se moral videti s starši, pa so mu sporočili, da mora nazaj k ekipi do 23 let. Preko Amsterdama je iz Slovenije letel v Španijo. Vsem zapletom pa je sledila slaba novica, po pol ure treninga v Španiji si je poškodoval gleženj.
Prva diagnoza je bila, da bo na igriščih manjkal šest tednov. Po podrobnem pregledu v Angliji so sledile še slabše novice: "Rekli so, da bom odsoten osem tednov. Hitro je sledil še pregled pri specialistu v Londonu, ta pa je dejal, da se lahko odsotnost podaljša na deset tednov in imam možnost ponovne poškodbe ali pa izberem operacijo in dvanajst tednov mirovanja. Rizika pa ni. Bil sem v šoku, a sem se odločil za operacijo."
Pozdravil je poškodbo, se vrnil v proces treninga in zdaj si krepi pripravljenost. Da na vse skupaj gleda mirneje in bolj zrelo, pripomore tudi pogovor z očetom: "Lažje mi je, ko mi pojasni nekatere zadeve. Zelo dobre nasvete daje. Ne o igri, bolj o mentalni pripravi, ki je v športu prav tako pomembna."
V Angliji obiskuje srednjo šolo, zanima se za medijske študije. "Vem, da moram imeti plan B. Tudi ta poškodba mi je dala misliti. Šolanje je zanimivo, dvakrat na teden tri ure intenzivno delam individualno z učiteljem," razloži Leban. Šola mu ni v breme, včasih je bolj razbremenitev, tudi domača naloga.
V Liverpoolu živi pri nadomestni družini, kar se mu zdi bolje, kot da bi bil v internatu. A zanimivo, mož v tej družini navija za rdeče in ne modre nogometaše v Liverpoolu. "Oni me vozijo na treninge, skupaj jemo večerjo. Za to dobijo prispevek. Pogovarjamo se tudi o čem drugem kot le o nogometu, kar mi koristi. Ne izgubljam časa, ne igram računalniških iger. Gospa se ne spozna na nogomet, prepričal sem jo, da navija za Everton, njen mož pa je strasten navijač Liverpoola. Zabavamo se na ta račun," pove Leban.
