Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes po srečanju s kanadskim premierjem Markom Carneyjem v Kijevu poudaril pomen prisotnosti tujih sil v Ukrajini po koncu vojne z Rusijo. Carney pa je med drugim opozoril, da se brez odločnega odgovora ruska agresija ne bo ustavila v Ukrajini.
Vprašanje prisotnosti vojakov na terenu je za nas pomembno, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Zelenski na novinarski konferenci s kanadskim premierjem, ki je obiskal Kijev na današnji dan neodvisnosti Ukrajine.
"Obstaja razlog, zakaj Nato razume naložbe držav članic v Ukrajino kot obrambo (...) in kot ključne naložbe v našo kolektivno obrambo kot članice Nata. Ker če ruska agresija ostane brez odgovora, se ne bo ustavila tu," pa je novinarjem povedal Carney.
Po njegovih besedah ni na Rusiji, da odloča o morebitnih varnostnih jamstvih za Ukrajino, ki si jih Kijev prizadeva pridobiti od zahodnih zaveznikov po koncu vojne. "Ni odločitev Rusije, kako bo zagotovljena prihodnja suverenost, neodvisnost in svoboda Ukrajine. Gre za odločitev Ukrajine in odločitve partnerjev," je dodal.
Prav tako je pozval k prekinitvi ognja. "Nujna je ustavitev sovražnosti. Nujna je prekinitev ognja. Temu lahko rečemo prekinitev ognja ali premirje. To je potrebno za ustavitev ubijanja," je poudaril.
Ob tem je Ukrajini zagotovil dodatno podporo Kanade v obrambi proti ruski vojski. Po poročanju ukrajinskih medijev, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa, gre za paket orožja v vrednosti milijarde kanadskih dolarjev (okoli 617 milijonov evrov). V Ukrajino naj bi prispel septembra in vključuje brezpilotne letalnike, strelivo in težko vojaško opremo.
Hkrati je Carney na skupni tiskovni konferenci z ukrajinskim predsednikom nakazal pripravljenost na sodelovanje kanadskih vojakov pri zagotavljanju uveljavljanja morebitnega mirovnega sporazuma. Številni podporniki Ukrajine so že izrazili tovrstno pripravljenost na napotitev vojakov, da bi preprečili nove napade ruske vojske, še poroča dpa.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sicer že pred dnevi opozoril, da mora vsak mirovni sporazum zagotoviti tudi varnost Rusije in spoštovanje njenih varnostnih interesov, Moskva pa nikakor ne bo pristala na namestitev evropskih ali ameriških sil v Ukrajini.
Rusija in Ukrajina izmenjali vojne ujetnike
Rusija in Ukrajina sta danes izmenjali vsaka po 146 vojnih ujetnikov, je sporočilo rusko ministrstvo za obrambo. To je nova v nizu izmenjav, v katerih je bilo letos izpuščenih že več sto vojnih ujetnikov.
Obsežne izmenjave zapornikov so edini oprijemljivi rezultat treh krogov pogovorov med rusko in ukrajinsko delegacijo v Istanbulu, ki so potekali med majem in julijem. To je tudi eno redkih področij sodelovanja med državama, odkar je Rusija leta 2022 začela invazijo na Ukrajino.
V okviru današnje izmenjave zapornikov je bilo po navedbah ruskega ministrstva za obrambo vrnjenih tudi "osem nezakonito pridržanih državljanov Ruske federacije, ki so bivali v regiji Kursk".
Ukrajinske sile so avgusta lani izvedle presenetljiv vdor v rusko regijo Kursk in zasegle več sto kvadratnih kilometrov ozemlja, kar je za Kremelj pomenilo velik udarec. Rusija je v odgovor namestila na območju več tisoč vojakov iz svoje zaveznice Severne Koreje, vendar vse do aprila ni povsem obnovila nadzora nad regijo.
