(ZBIRNO) Bati se je nove dolgotrajne vojne, kjer civilistom ne bo prizanašala

Presenečenje je bil popolno, čeprav za mnoge opazovalce niti ne tako zelo nepričakovano. V soboto zjutraj je na stotine Hamasovih islamističnih borcev peš, z vozili, čolni in celo z motornimi jadralnimi padali iz strogo nadzorovane Gaze vdrlo na ozemlje Izraela in brutalno napadlo ne le vojaške cilje, pač se je zneslo tudi nad civilisti. "Vojna, ki jo je Izraelu vsilil morilski teroristični napad z območja Gaze, se je začela 7. oktobra 2023 ob 6. uri zjutraj," je po navedbah nemške tiskovne agencije DPA ob tem izraelska vlada navedla v sporočilu za javnost.Napad je po trditvah glavnega poveljnika Brigad Ezedina Al Kasama - ki je oboroženo krilo stranke Hamas, ki sicer vlada v Gazi, na Zahodnem bregu pa je glavna politična sila Fatah Mohameda Deifa - spremljala izstrelitev več kot pet tisoč raket na izraelska mesta, vasi in naselbine. Mimogrede, izraelska vojska je menda naštela 3200 izstreljenih raket, je včeraj zapisala francoska tiskovna agencija AFP. Vsekakor je to napad, kakršnega po silovitosti še ni bilo, saj so Brigade Al Kasama doslej le sporadično na izraelsko ozemlje sem ter tja izstrelile po nekaj doma narejenih raket. Nekateri napad primerjajo z začetkom tako imenovane jomkipurske vojne leta 1973, ko so arabske sosede ob največjem judovskem prazniku pred natanko pol stoletja in enim dnem podobno presenetile Izrael. Drugi govorijo, da je Izrael doživel svoj enajsti september, teroristični napad, kot so ga izkusile ZDA leta 2001.Stotine žrtev, tisoče ranjenihIzraelska vojska je nemudoma odgovorila z desetinami bojnih letal, ki so poletela nad Gazo in začela rušiti domnevna oporišča Hamasovih borcev. Včeraj proti večeru je izraelska vojska zatrdila, da je zadela okoli 800 ciljev Hamasa. Toda bombe in rakete so rušile tudi veliko število povsem civilnih objektov. Spopadi so tako do včeraj popoldne že terjali na stotine smrtnih žrtev, med njimi so tudi tujci, in na tisoče ranjenih, je poročala slovenska tiskovna agencija STA. Na izraelski strani naj bi bilo do sinoči že več kot 600 smrtnih žrtev, okoli 2000 je ranjenih, 200 od tega v kritičnem stanju. Več kot sto pa so jih hamasovci zajeli in odpeljali v Gazo. Še posebno presunljivi so posnetki, ko naj bi bili hamasovci vdrli na neko rejv zabavo blizu meje z Gazo in vse povprek streljali na mlade, ki so skušali zbežati, nekaj pa so jih ugrabili in ob ponižujočih vzklikih odvlekli. Ugrabljeni bodo verjetno v Gazi služili za živi ščit pred maščevalnimi akcijami Izraelcev. Znano pa je tudi, da si je izraelska vlada doslej vselej na vso moč prizadevala rešiti svoje zajete vojake in državljane. Leta 2011 je tako za zajetega izraelskega vojaka Gilada Šilata iz svojih zaporov izpustila kar 1027 palestinskih in drugih arabskih zapornikov. Palestinske oblasti pa so poročale o 370 smrtnih žrtvah med Palestinci, ranjenih pa da jih je več kot 2200. Agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) je včeraj sporočila, da se je v 44 njenih šol v Gazi zateklo več kot 20.000 ljudi. "Število hitro narašča," je po navedbah medija Times of Israel povedal tiskovni predstavnik v Gazi Inas Hamdan. UNRWA je sporočila, da so bile tudi tri njene šole poškodovane v izraelskih zračnih napadih. Centri agencije za razdeljevanje hrane, ki zagotavljajo pomoč več kot 540.000 prebivalcem Gaze, pa so od sobote zaprti. Izraelska vojska je sinoči zatrdila, da je medtem ubila že več kot 400 palestinskih borcev."Dokler ne ubijemo vsakega terorista"Izraelska vojska je v boj že napotila več deset tisoč vojakov. Prizadeva si zavarovati južna puščavska območja v bližini Gaze, da bi rešila izraelske talce in pregnala Hamasove militante iz vsaj 22 zasedenih krajev. Ti naj bi bili zid oziroma ograjo, ki obdaja Gazo, v soboto prebili na kar 29 lokacijah "Dosegli bomo vsako skupnost, dokler ne ubijemo vsakega terorista," je zagrozil tiskovni predstavnik vojske Daniel Hagari. Izraelska vojska naj bi namreč imela načrt pacifikacije v treh točkah: najprej želi uničiti Hamasove vsiljivce, nato evakuirati svoje prebivalstvo ob meji z Gazo in v tretji fazi vstopiti v Gazo in, kot je dejal še en tiskovni predstavnik izraelske vojske Richard Hecht, "prevzeti nadzor nad celotnim območjem". Dodal je, da pred napadi izraelske vojske na Hamasove cilje civilno palestinsko prebivalstvo o tem vnaprej obvestijo, "da bi se izognili kolateralni škodi".Vojno stanjeGaza je pravzaprav največji svetovni zapor na prostem. Na le 365 kvadratnih kilometrih, na ozkem pasu ob Sredozemskem morju, ki ima le kratko mejo z Egiptom na jugu, vse ostalo okoli Gaze je Izrael, se stiska okoli 2,4 milijona Palestincev. Izraelska okupacijska politika je bila doslej politika blokade in apartheida do Palestincev, svet pa je po večini obračal glavo stran.Izraelski varnostni kabinet je včeraj v državi uradno razglasil vojno stanje, kar mu omogoča "daljnosežne vojaške korake," so sporočili iz urada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Ta, ki je tudi že napovedal, da bo "sovražnik plačal izjemno visoko ceno," je že doslej do Palestincev vodil izjemno nepopustljivo politiko. Hamasov poveljnik je celo dejal, da je bila povod za napad pravzaprav skrunitev mošeje Al Aksa, ki velja za tretji najsvetejši muslimanski kraj. Tja so v zadnjem času večkrat prišli izzivat Netanjahujevi ministri, vojska je v mošeji opravila več racij, še sredi septembra so pred Al Akso na Tempeljskem griču v Jeruzalemu, ki si ga za prestolnico svojijo tako Izraelci kot Palestinci, hujskaško in v spremstvu vojske paradirali judovski verski fanatiki.Netanjahu sicer velja za skrajno desničarskega politika, ki ima na glavi veliko masla zavoljo obtožb o korupciji in si zato prizadeva podrediti izraelski sodni sistem. Temu nasprotujejo številni Izraelci, ki so se letos tedne in tedne množično zbirali na protestih zoper te premierjeve nakane. Vojna bo seveda to dinamiko obrnila na glavo - Netanjahuju spričo vojne opozicija že ponuja vlado narodne enotnosti.Napad Hamasa pa bo na novo premešal tudi nekatere pričakovane mednarodne korake, ki se sedaj verjetno ne bodo zgodili. Denimo, pod vprašajem je normalizacija odnosov Savdske Arabije z Izraelom, ki je bila tik pred uresničitvijo. Hamasov zaveznik pa naj bi bil Iran, vendar so iz Bele hiše včeraj sporočili, da je še "prezgodaj reči, ali je bil Teheran neposredno vpleten" v Hamasov napad. Libanonska milica Hezbolah, ki jo podpira Iran, je sicer včeraj na sever Izraela z raketami ciljala na tri izraelske vojaške cilje, Izrael pa je odgovoril z artilerijskim ognjem po ruralnem delu južnega Libanona. Toda tam položaj do sinoči ni eskaliral v večji oboroženi spopad.Odzivi mednarodne skupnosti Medtem se v svetu vrstijo obsodbe nasilja med Izraelci in Palestinci. V Pekingu so izrazili globoko zaskrbljenost in pozvali k rešitvi dveh držav. Afriška unija je sprti strani pozvala, naj se brez predpogojev vrneta k pogajanjem. Rusija je pozvala k prenehanju spopadov. Napad Hamasa je že v soboto obsodilo več članic EU, tudi Slovenija, prav tako Velika Britanija, ZDA, predsednik Joe Biden je Izraelu sinoči že odredil dodatno vojaško pomoč, Ukrajina in Indija. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je izrazil solidarnost EU z izraelskim narodom in ogorčenje nad napadi Hamasa, visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je pozval k takojšnjemu prenehanju nasilja in mirni rešitvi. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da gre za najbolj sprevrženo obliko terorizma, in dodala, da se ima Izrael pravico braniti pred takšnimi grozljivimi napadi.Policist v Egiptu ubil dva Izraelca in Egipčana Policist v egiptovskem mestu Aleksandrija na obali Sredozemskega morja je v nedeljo s streli ubil izraelska turista in egiptovskega državljana, je sporočilo izraelsko zunanje ministrstvo. Še ena oseba, gre za izraelskega državljana, pa je bila ranjena. Strelca so takoj aretirali. Incident se je po navedbah ministrstva zgodil v okrožju al Manšeja. Več podrobnosti o dogodku za zdaj ni znanih. (sta)Fajon: Solidarnost z Izraelom je neomajna Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je na digitalnem družbenem omrežju X zatrdila, da so si v obsodbi "zavržnega napada" na Izrael s kolegi v Evropski uniji enotni. "Zaščita civilistov je zdaj ključna prioriteta, kot tudi izpustitev talcev. S partnerji v regiji skušamo preprečiti nove izbruhe in zavarovati stabilnost," je navedla. Odgovorila je tudi na nekatere kritike, da se ima Palestina glede na številne žrtve konflikta v zadnjih letih pravico braniti in da si Zahod, vključno s Slovenijo, zatiska oči pred tem. Ministrica je povedala, da se je "vedno in vztrajno zavzemala za mirno rešitev vprašanja Palestine, ki bi temeljila na načelu dveh držav, in obsojala nasilje tudi v Gazi". Poudarila je še, da se o tem pogovarja s palestinskim kolegom, in dodala, da je nedavno sodelovala tudi na mirovnem vrhu ob robu Generalne skupščine ZN v New Yorku.

(ZBIRNO) Bati se je nove dolgotrajne vojne, kjer civilistom ne bo prizanašala

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano