Različne vrste min so eno najbolj nevarnih in najmanj selektivnih vrst orožja na svetu, ne glede na to pa se je pet evropskih držav odločilo, da izstopi iz mednarodne konvencije o uporabi pohodnih min. Razlog je grožnja, ki jo predstavlja Rusija. 

Pet držav, ki mejijo na Rusijo, so začele umik iz konvencije iz Ottawe, ki prepoveduje uporabo protipehotnih pohodnih min, poroča ameriška televizija CNN. To je vznemirilo aktiviste človekoljubne organizacije Amnesty International, saj gre za ponovno uporabo orožja, ki je po svetu ubilo ali iznakazilo na deset tisoče ljudi. Opozorili so, da bodo države s tem ogrozile življenja civilistov. 

Konvencija, ki je bila podpisana leta 1997, ne prepoveduje le uporabe tega neselektivnega orožja, temveč tudi skladiščenje in proizvodnjo. Po letu 1999 se je število žrtev pehotnih min znatno zmanjšalo. 

Do začetka tega leta je h konvenciji pristopilo 165 držav, velesile, kot so Rusija, Kitajska, Indija, Pakistan in ZDA, pa ga nikoli niso podpisale. Že marca so Poljska in vse tri baltske države v skupni izjavi napovedale, da se bodo umaknile iz konvencije. Pri tem so še dejale, da bi bilo potrebno ponovno preučiti, katero orožje je in katero ni sprejemljivo glede na rusko agresijo v Ukrajini. 

Države so trdile, da potrebujejo več fleksibilnosti in svobode pri izbiri obrambe vzhodnega boka zveze Nato. Latvijski parlament je aprila podprl umik iz konvencije, kar pomeni, da bo Riga lahko ponovno začela nabavljati pohodne mine. 

Finska je prav tako aprila napovedala, da bo šla po tej poti. Premier Pettri Orpo je dejal, da Rusija predstavlja dolgoročno nevarnost za celotno Evropo. "Umik iz Ottawske konvencije nam daje možnost, da se na različne načine pripravimo za spremembe v varnostnem pogledu," je dejal. 

Mine uporabljata Ukrajina in Rusija

Višji svetovalec programa Rusija in Evrazija pri think tanku Chatham House Keir Giles verjame, da bo Moskva po Ukrajini našla naslednjo tarčo. "Rusija brez dvoma išče nadaljnja sredstva za dosego svojih ciljev v Evropi," je dejal. 

Po njegovih besedah pohodne mine prinašajo tudi vojaško korist in lahko preusmerjajo sovražne enote na območje, ki ga je lažje braniti. Prav tako lahko koristijo državam, ki se branijo pred številčnejšim sovražnikom. 

Rusi so postavili mine vzdolž južne frontne črte v Ukrajini. Kijev ocenjuje, da so ruske sile z minami "onesnažile" 174 tisoč kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja. Raziskava organizacije Human Rights Watch, ki je bila objavljena leta 2023, kaže, da je Ukrajina prav tako uporabljala protipehotne mine, dobila pa jih je od ZDA. Navkljub temu, da je Kijev prav tako podpisal konvencijo v Ottawi. 

Iz Helsinkov so sporočili, da bodo mine uporabili na bolj human način, predsednik države Alexander Stubb je na omrežju X zapisal: "Finska je predana svojim mednarodnim obveznostim o odgovorni uporabi min." 

Zmanjšanje številnih žrtev lahko vključuje tudi izdelavo natančnih evidenc minskih polj in njihovih lokacij, izobraževanje stanovalcev o njihovih nevarnostih ter umikanje in nevtralizacijo orožja po končanem spopadu. 

Rusija se krepi na meji s Finsko

Novi satelitski posnetki medtem kažejo okrepljeno rusko vojaško aktivnost ob meji s Finsko. Analitiki poudarjajo, da v ključnih bazah povečujejo število namestitvenih kapacitet za vojake, razporejajo tudi letala in gradijo novo infrastrukturo, poroča časnik Helsinki Times. 

Posnetki, ki jih je objavila švedska televizija SVT, naredilo pa jih je podjetje Planet Labs, kažejo intenzivno aktivnost na štirih lokacijah: Kamenka, Petrozavodsk, Severomorsk 2 in Olenja. Glede na ocene Rusija krepi svojo vojaško prisotnost v regiji kot odgovor na vstop Finske in Švedske v Nato.  

V Kamenki, ki je 60 kilometrov oddaljena od meje s Finsko, so od februarja postavili 130 vojaških šotorov. Območje, ki je bilo leta 2022 popolnoma prazno, lahko zdaj glede na ocene sprejme okoli 2000 vojakov. V Petrozavodsku, ki je od meje oddaljen okoli 175 kilometrov, so zgradili tri velike skladiščne hale, vsaka naj bi lahko sprejela do okoli 50 oklepnih vozil. Četrti objekt še gradijo. 

V nekdanji zračni bazi Severnomorsk 2, ki leži bolj severno, so na letališki stezi opazili helikopterje, verjamejo pa tudi, da letališče pripravljajo za pristajanje letal s fiksnimi krili.

V zračni bazi Olenja, v kateri že delujejo ruski strateški bombniki, so prav tako zabeležili aktivnosti. Ukrajina trdi, da prav iz te baze napadajo tarče v Ukrajini. 

Šef švedske vojske Michael Claesson je dejal, da gre za potrditev tega, kar je Rusija napovedala kot odgovor na širitev Nata. "Ko smo vložili zahtevo za članstvo v Natu, je Rusija napovedala določene ukrepe. Zdaj vidimo, da to uresničuje," je povedal. 

Finska je uradno postala članica Nata leta 2023, Švedska pa leto pozneje. Z vstopom Finske se je meja Nata pomaknila neposredno na severozahod Rusije. Finska v Laponiji gradi Natov center za poveljstvo, ki naj bi bil operativen do konca leta.