Zakaj Vladimir Putin želi Donbas?

Ruski predsednik Vladimir Putin želi ponovno z zakulisnimi političnimi igrami dobiti to, kar mu ni uspelo z vojsko.

Vladimir Putin
Vladimir Putin
EPA
Datum 21. oktober 2025 16:14
Čas branja 5 min

Glede na poročanje Financial Timesa, je Vladimir Putin spet nagovarjal ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da pritisne na Kijev, naj mu preda vzhodno regijo Donbas. Gre za ozemlje, ki si ga Rusija želi že več kot desetletje. 

Ukrajinski spletni portal The Kyiv Independent poroča, da je Trump med zadnjim sestankom predsednika Volodimirja Zelenskega pozival, naj Rusiji prepusti celoten Donbas, ki obsega ukrajinski regiji Doneck in Lugansk, vključno z deli teh regij, ki so še pod nadzorom ukrajinskih sil. 

Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff, ki je tudi Trumpov glavni posrednik v pogovorih s Kremljem, naj bi ukrajinski delegaciji sporočil, da bi morali predati Donbas, ker da je večinoma "rusko govoreč".

Donbas je regija na vzhodu Ukrajine, ime pa nosi po okrajšavi za Donecki bazen premoga, ki je dobil ime po reki Siverski Donec. Ta izraz se uporablja od 19. stoletja, poleg regij Doneck in Lugansk pa je vključeval tudi dele regije Dnepropetrovsk in dele južne Rusije. 

Najbolj je to območje poznano kot industrijsko in rudarsko srce Ukrajine, ima pa tudi nekaj kmetijskih predelov. Regiji Doneck in Lugansk sta gospodarski sili, ki sta znani po jeklarstvu, inženirstvu in rudnikih premoga. 

V Donbasu se je vojna začela že leta 2014, ko je Rusija priključila Krim in v Donbas poslala vojsko in vojaško opremo. Rusija je takrat zanikala svojo vpletenost v vojno v Donbasu, trdila je, da se separatisti borijo za neodvisnost, v resnici pa so jih oborožili, financirali in vodili v Moskvi. 

V času moderne zgodovine je bil Donbas gospodarski motor Ukrajine. Pred rusko invazijo, je bilo v regijah Doneck in Lugansk na stotine metalurških, premogovnih in kemičnih obratov, ki so izvažali v svet. 

Londonski center za ekonomske in poslovne raziskave ugotavlja, da je regija pred letom 2014 ustvarila okoli 15,4 odstotka ukrajinskega bruto domačega proizvoda (BDP). Ruska vojna je to spremenila. Številna podjetja so ustavila delo, milijoni prebivalcev so pobegnili, trgovino pa so ustavili. Omenjeni center ocenjuje, da je zaradi vojne v Donbasu v letih od 2014 do 2021 Ukrajina izgubila 102 milijardi dolarjev. 

Prebivalka zapušča dom v mestu Kostjantinivka
Reuters

Kljub temu so nekatera podjetja nadaljevala z delom, v začetku tega leta pa so bili prisiljeni zapreti ključni rudnik premoga, ker so se mu približevale ruske sile, to pa je bil hud udarec za ukrajinsko gospodarstvo. 

Preselili dva milijona ljudi

Po podatkih Združenih narodov je bilo med letoma 2014 in 2021 ubitih najmanj 3400 civilistov in 4400 ukrajinskih vojakov. Okoli 20 tisoč je bilo ranjenih. Najmanj dva milijona ljudi je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Od leta 2022 je Rusija uničila številna mesta in vasi. Po nekaterih ocenah je bilo samo v Mariupolju, ki je imel nekoč pol milijona prebivalcev, ubitih 75 tisoč civilistov. 

"Ko govorite o regiji Doneck kot o vročem kolaču, ki ga je mogoče premikati, želim, da se spomnite, da ima tu vsak svojo družino, ima svoje ljubljene, ima upanje in željo za mirno življenje in prihodnost za svoje otroke, tako kot vsak kjerkoli na tem svetu," je za Kyiv Independent povedal lokalni novinar Oleksij Ladika, ki sedaj služi v ukrajinski vojski. 

Eden izmed najstarejših moskovskih mitov je, da Donbas naravno pripada Rusiji, ker številni njegovi prebivalci govorijo Rusko. Pred letom 2014 se je velika večina prebivalcev Donecka in Luganska deklarirala za ukrajinske državljane, ankete pa so kazale, da si želijo ostati v Ukrajini. 

Pravi razlog Putinovega interesa za Donbas je verjetno vojaške narave. Do sredine letošnjega avgusta je Rusija okupirala okoli 19 odstotkov ukrajinskega ozemlja. Luganska regija je skoraj popolnoma pod nadzorom ruskih sil, dele Donecka pa ima še vedno pod nadzorom ukrajinska vojska. Za Putina je ključen popolen nadzor nada regijo Doneck.  

Poškodovane zgradbe v mestu Kostjantinivka v regiji Doneck 
Reuters

V reviji The Economist so zapisali, da je prav razlov verjetno "pas trdnjav", ki ga predstavlja okoli 50 kilometrov dolgo območje močno utrjenih mest - od Slavjanska in Kramatorska do Družkivke in Kostjantinivke. To prepredeno mrežo utrdb, rovov in minskih polj nenehno utrjujejo od leta 2014, mesta pa postajajo logistična in industrijska oporišča. 

EU je podprla idejo o zamrznitvi spopadov

Financial Times je poročal, da je Trump med sestankom z Zelenskim govoril, da bi morala Ukrajina predati popoln nadzor Donbasa Rusiji, pozneje je sicer to zanikal. Za Kijev je nepredstavljiva ideja, da bi predal dele Donabasa, ki so še pod njegovim nadzorom. 

Trump Zelenskemu: Pristani na Putinove zahteve, sicer tvegaš uničenje

To bi pomenilo, da prepustijo prav tisto ozemlje, ki ga Moskva ni uspela zavzeti od začetka svoje invazije. Voditelji evropskih držav so danes v skupni izjavi podprli Ukrajino, da konča vojna na trenutni bojni liniji. "Trdno podpiramo stališče predsednika Trumpa, da se boje takoj ustavi in da bi morala biti sedanja bojna linija izhodišče za pogajanja," so zapisali v sporočilu britanske vlade. 

Dodali so, da bi bilo treba še okrepiti pritisk na rusko gospodarstvo in obrambno industrijo, vse dokler Putin ne bo pripravljen na mir.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Izrael bo lahko sodeloval na Evroviziji, Slovenije na Dunaju ne bo. Se strinjate s tako odločitvijo RTV Slovenija?
Da, s tem smo pokazali moralno držo.
39%
290 glasov
Odpovedati bi se morali sodelovanju že pred leti.
39%
293 glasov
Ne, gre za glasbeni izbor in morali bi sodelovati.
16%
119 glasov
Ne vem, me ne zanima.
7%
51 glasov
Skupaj glasov: 753