Ne glede na to, kako se bo uresničil najnovejši poskus ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini, se Evropa boji možnosti sporazuma, ki ne bo kaznoval ali oslabil Rusije, kot so upali njeni voditelji. Takšen razplet bi varnost celine postavil v še večjo nevarnost, poroča britanska tiskovna agencija Reuters.
Evropa se bo morda morala sprijazniti z naraščajočim gospodarskim partnerstvom med Washingtonom, svojim tradicionalnim zaščitnikom v zvezi NATO, in Moskvo, ki jo večina evropskih vlad in samo zavezništvo označujejo kot največjo grožnjo evropski varnosti. Čeprav je Ukrajincem in drugim evropskim zaveznikom uspelo nasprotovati delom ameriškega načrta v 28 točkah za končanje spopadov, ki je bil viden kot izrazito proruski, bo vsakršen sporazum verjetno še vedno prinašal velika tveganja za staro celino.
Logika velikih sil in izključenost Evrope
Sposobnost Evrope, da vpliva na končni dogovor, je omejena, in to ne le zato, ker ji manjka "trda moč" za diktiranje pogojev. Evropa namreč ni imela svojih predstavnikov na pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki na Floridi minuli konec tedna. Dogajanje bo lahko opazovala le od daleč, ko bo ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff obiskal ruskega predsednika Vladimirja Putina.
"Dobivam vtis, da se počasi krepi zavedanje, da bo na neki točki prišlo do slabega dogovora," je dejal Luuk van Middelaar, ustanovitelj in direktor mislišča Bruseljski inštitut za geopolitiko. Ocenil je, da si Trump očitno želi dogovora, kar pa je za Evropejce zelo neprijetno, saj si ga želi po logiki velikih sil: "Mi smo ZDA, oni so Rusija, mi smo velike sile."
Vprašanje ozemeljske celovitosti in gospodarskih vezi
Vodja ameriške diplomacije Marco Rubio je sicer dejal, da bodo Evropejci vključeni v pogovore o vlogi Nata in Evropske unije v kakršni koli mirovni rešitvi. Kljub temu evropski diplomati menijo, da bi skoraj vsak vidik dogovora vplival na Evropo – od potencialnih ozemeljskih koncesij Ukrajine do ameriško-ruskega gospodarskega sodelovanja.
Evropski uradniki so izrazili zaskrbljenost, da bi vsak sporazum, ki ne spoštuje ozemeljske celovitosti Ukrajine, lahko opogumil Rusijo za nove napade zunaj njenih meja. Zdi se verjetno, da bi mirovni sporazum Moskvi omogočil vsaj ohranitev nadzora nad ukrajinskim ozemljem, ki ga je zavzela s silo, ne glede na formalne spremembe meja. Trumpova administracija prav tako ni takoj zavrnila ruskih zahtev glede preostalega dela regije Donbas.
Še več, Trump in drugi ameriški uradniki so jasno nakazali, da po koncu vojne vidijo velike priložnosti za poslovne dogovore z Moskvo. Evropski uradniki se bojijo, da bo končanje izolacije Rusije od zahodnega gospodarstva Moskvi prineslo milijarde dolarjev, ki jih bo lahko uporabila za obnovo svoje vojske.
