V Beli hiši so prejšnji ponedeljek ob robu obiska izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, za katerim je zaradi vojnih zločinov v Gazi tiralico razpisalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC), objavili načrt za konec vojne v Gazi, sestavljen iz 20 točk. Ta med drugim predvideva zamenjavo izraelskih talcev za več kot 2000 palestinskih zapornikov, konec operacij izraelske vojske v Gazi, njen postopen umik in dostavo humanitarne pomoči. Temu naj bi sledila razorožitev vojaškega krila gibanja Hamas, Gaza pa bi prešla pod začasno mednarodno upravo. Predsednik ZDA Donald Trump in Netanjahu sta načrt pozdravila, Hamas je sprva sporočil, da si bo vzel čas za razmislek.
Zakaj je Hamas sprejel prvo točko načrta?
Hamas je v četrtek potrdil prvo fazo načrta, ki predvideva izmenjavo talcev in umaknitev izraelske vojske (IDF) na dogovorjeno črto. Hamas je pristal tudi na to, da upravo nad Gazo začasno prevzame mednarodna skupnost, ne pa tudi na razorožitev. Pogajanja o tem še potekajo. Prekinitev ognja je začela veljati, ko jo je v četrtek popoldan potrdil izraelski vojni kabinet. Od 47 talcev, ki naj bi jih vrnili, jih je po izraelskih podatkih živih še okoli 20. Izrael bo v zameno izpustil okoli 2000 palestinskih zapornikov. Kljub temu je Izrael od dogovora na Gazo izvedel več napadov.
Mednarodni politolog dr. Faris Kočan meni, da je to najboljše, kar je lahko Hamas iztržil. "Gre za obliko kompromisne pozicije, kar pomeni vzeti največ, kar lahko, obenem pa odlašati z vprašanjem razorožitve. Primer Libanona kaže, da razorožitev po vojni ni realna brez močnega notranjepolitičnega konsenza in zunanje garancije - česar sedaj ni. Tudi razorožitev Hezbolaha v tej luči ni uspela," je pojasnil.
Zakaj se je Izrael sploh pogajal s Hamasom?
Netanjahu je pred časom dal jasno vedeti, da Izrael ne bo dopustil palestinske države in s tem rešitve dveh držav. Skrajno desna ministra njegove vlade, Bezalel Smotrič in Itamar Ben-Gvir, sta v četrtek tudi glasovala proti premirju, saj si želita nadaljevanja vojne. Zakaj je torej poleg Trumpovega poziva, da se vojna mora končati, Izrael pristal na ameriški načrt in pogajanja? Kočan pravi, da je v teoriji Trumpov načrt kompatibilen z izraelskimi cilji. Pomeni torej marginalizacijo Hamasa, zunanjo prehodno upravo, varnostne garancije in demilitarizacijo.
"Zatakne pa se pri notranji politiki. Netanjahujevi koalicijski partnerji ostro nasprotujejo tovrstnemu premirju, zato je realna grožnja razpada koalicije. Ampak logika tehnokratske uprave - vodene s strani Trumpa in Blaira - je nekaj, kar lahko Netanjahu doma lažje proda zaradi logike izraelskega soglasja. Dobil bo premirje, vrnil bo talce in Gaze več ne bo vodil Hamas. Tako si bo kupil čas na oblasti."
Zakaj želi Trump na čelo Gaze postaviti Tonyja Blaira?
Pred časom je Trump kot najprimernejšega kandidata za "guvernerja" Gaze, ki bi v skladu z mirovnim načrtom prešla pod mednarodno upravo (beri: kolonijo), predlagal Tonyja Blaira, britanskega premierja v letih 1997-2007. Blair oziroma Bliar, kot so ga klicali kritiki, je znan po podpori Bushevim vojaškim pohodom v Iraku in Afganistanu in je po koncu službovanja na Downing Streetu 10 deloval kot odposlanec za Bližnji vzhod v okviru tako imenovanega kvarteta mednarodnih sil - ZDA, EU, Rusije in ZN. Politolog in poznavalec britanske politike dr. Jernej Pikalo je pred dnevi pojasnil, da ima Blair izkušnje in interese na Bližnjem vzhodu, zato se zdi - glede na Trumpovo razmišljanje - logična izbira.
Kakšna je oziroma bi morala biti vloga Evrope?
Pogajanja med delegacijama Hamasa in Izraela so se začela v ponedeljek v Šarm el Šejku v Egiptu. Tam je bila v torek tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Poklicali smo jo v Egipt, da preverimo, kako napredujejo pogajanja. Za Večer je dejala, da premirje še nikoli ni bilo tako blizu in da EU in arabski svet z optimizmom zreta v pogajanja. Je pa podvomila o iskrenosti Izraela. "Težko je spremljati nadaljevanje napadov na Gazo.
Vprašanje je, koliko je tu iskrenosti. Prizadevanja tretjih deležnikov vseeno potekajo. Eni so bolj, drugi manj optimistični. Gre za vse bolj uokvirjen versko-etnični spopad. Evropa si ne more privoščiti, da bi bila zgolj opazovalec. Moramo biti odločni pri iskanju odgovornosti," je dejala.
Zakaj premirje ne bo končalo nasilja?
Izrael poleg Gaze okupira še Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem, ki je bil predviden kot skupna prestolnica. Ozemlja je zasedel po šestdnevni vojni, poleti 1967. Varnostni svet Združenih narodov je novembra istega leta sprejel resolucijo 242, ki Izraelu nalaga, da se mora umakniti z zasedenih ozemelj. Kljub temu da je bilo do danes sprejetih še nekaj resolucij, ki nalagajo implementacijo prve, je Izrael še zmeraj prisoten na okupiranem ozemlju. Še več, tam načrtno naseljuje judovsko prebivalstvo, ki palestinske staroselce preganja, jim krade živino, požiga domove.
Resolucija 2334 iz leta 2016 je potrdila, da so izraelske naselbine nezakonite in kršijo mednarodno pravo. Izraelska vojska na Zahodnem bregu redno izvaja racije in preganja Palestince. Pri tem ji pomaga naseljenska paravojska, ki jo je IDF oborožil. Preganjajo tudi palestinske novinarje. Predsednik sindikata palestinskih novinarjev Naser Abu Baker je septembra za Večer povedal, da si ne upajo nositi oznak "press", saj bi s tem bili tarče.
