Vojaške parade so že stoletja del državnih in vojaških obredov v več državah po celem svetu. Na določen dan, po navadi je to na državni praznik ali obletnico, v prestolnici države razkažejo ves svoj vojaški arzenal. Danes so parade predvsem demonstracija moči in simbol suverenosti ter nacionalne identitete. Na paradah se predstavijo vse veje vojske - kopenska vojska, letalstvo, mornarica, ponekod tudi policija in specialne enote.
Minuli ponedeljek, 14. julija, je bila vojaška parada v Parizu. Sodelovalo je 7000 francoskih vojakov, ki se jim je pridružilo več kot 400 indonezijskih, s čimer so počastili 75 let diplomatskih odnosov med Francijo in Indonezijo. Francozi se 14. julija vsako leto spominjajo napada na trdnjavo Bastiljo v Parizu in začetka revolucije leta 1789 ter dneva revolucije in narodne enotnosti 14. julija 1790. Praznik med drugim tradicionalno obeležujejo z vojaško parado v prestolnici. Francoska parada je najstarejša in največja v Evropi. To je postal uradni nacionalni praznik 28. junija 1880, vojaška parada pa je bila z odlokom 6. julija istega leta povezana z njim.
Med letoma 1880 in 1914 je parada potekala na dirkališču Longchamp v Parizu. Po prvi svetovni vojni se je preselila na Elizejske poljane, pri čemer je bila prva priložnost za parado zmage 14. julija 1919. Ta parada je vključevala enote vseh francoskih zaveznikov iz prve svetovne vojne in kolonialnih enot. Med drugo svetovno vojno so nemške čete, ki so zasedale Pariz, paradirale po isti poti, po osvoboditvi Pariza leta 1945 pa je bila parada zmage pod vodstvom generala Charlesa de Gaulla.
Parada se začne pri Slavoloku zmage na Elizejskih poljanah in se konča na Placeu de la Concorde, kjer so visoki gosti, s francoskim predsednikom na čelu, zadnjih osem let je to Emmanuel Macron. Začnejo jo vojaške godbe francoskih oboroženih sil, sledijo jim kadeti vojaških šol, nato pehota, vključno s kopensko vojsko, marinci, letalstvom, nacionalno žandarmerijo. Sledijo motorizirane in oklepne enote, parada pa se tradicionalno zaključi s priljubljeno pariško gasilsko brigado, ki je vojaška enota v francoski vojski.
V Moskvi parada od leta 1945
Veliko pozornosti je letos pritegnila tudi vojaška parada v Moskvi. Bila je 9. maja na Rdečem trgu ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Tudi sicer jo priredijo vsako leto, letos je bila še bolj svečana zaradi visoke okrogle obletnice in prisotnosti tujih voditeljev, ki jih je ruski predsednik Vladimir Putin povabil. V Rusiji 9. maja praznujejo dan zmage, s katerim obeležujejo kapitulacijo nacistične Nemčije pod Rdečo armado, kar je pomenilo konec druge svetovne vojne v Evropi. V Rusiji oziroma Sovjetski zvezi so vojno imenovali tudi domovinska vojna. Prva parada je bila 24. junija 1945. Na njej je sodelovalo 40.000 vojakov Rdeče armade. Danes na njej sodeluje okoli 14.000 vojakov, tudi ženske in kadeti. Tudi tukaj se predstavijo različne veje oboroženih sil - kopenska vojska, letalstvo, mornarica, vojaške šole, garda in policija. Leta 2008 so vrnili tradicijo z mobilno kolono vozil, ki je bila opuščena leta 1995, uvedena je bila letalska predstava.
Na paradi vojska predstavi tudi najnovejše orožje, glede na aktualno vojno v Ukrajini je bilo to letos še bolj poudarjeno. S tem po mnenju analitikov Rusija prikazuje zgodovinske dogodke, krepi nacionalistično ideologijo in izraža legitimnost svojih vojaških operacij. Parada je torej pokazatelj ruske zunanje politike in orodje za notranjo konsolidacijo.
Kitajci praznujejo vsakih deset let
Na Kitajskem vojaško parado pripravijo ob državnem prazniku, ki je 1. oktobra. Toda ne vsako leto, temveč le ob pomembnih obletnicah Ljudske republike Kitajske. Od leta 1999 velja, da jo priredijo na deset let. Organizirali so jo tudi ob 70. obletnici zmage nad Japonsko leta 2015. Nato je bila leta 2017 ob 90. obletnici vstaje Nanchang parada prvič organizirana zunaj prestolnice, v vadbeni bazi Zhurihe v Notranji Mongoliji. V zadnjih letih so ponovno uvedli pomorske parade, tudi veliko parado v Južnokitajskem morju leta 2018 in še eno za platinasto obletnico mornarice Ljudske osvobodilne armade v začetku leta 2019. Letno je vojaška parada tudi v Lasi - 10. marca, ob obletnici tibetanske vstaje iz leta 1959, ter v Hongkongu in Macau ob obletnicah njune vrnitve Kitajski.
Zgodovina vojaških parad na Kitajskem sicer sega več kot štiri tisoč let v preteklost. Prva parada Ljudske republike Kitajske je bila 1. oktobra 1949, ko je Mao Cetung razglasil ustanovitev države. Zgodovina parad ob državnem prazniku odraža spreminjajoče se prioritete in skrbi kitajskega vodstva. Parade v Pekingu so izjemno obsežne, medtem ko so v Hongkongu, Macau, Tibetu in Xinjiangu manjše.
Severna Koreja po vzoru Rusije in Kitajske
V Severni Koreji vse vojaške parade Korejske ljudske armade in Delavsko-kmečke rdeče garde potekajo v Pjongjangu. Uvedli so jih leta 1948, ko je bila ustanovljena Demokratična ljudska republika Koreja. Severna Koreja letno organizira vojaške parade ob različnih datumih, še posebno ob jubilejnih letih. Ti datumi vključujejo 8. februar (dan ustanovitve vojske), 15. april (dan sonca), 25. april (dan revolucionarne vojske), 27. julij (dan zmage v veliki osvobodilni vojni domovine), 15. avgust (dan osvoboditve), 9. september (dan ustanovitve republike) in 10. oktober (dan ustanovitve stranke). Poleg tega so bile parade ob praznikih, ki niso jubilejni, tudi v palači sonca Kumsusan, in sicer 16. februarja (dan sijoče zvezde), 25. avgusta (dan Songun) in 21. decembra (obletnica smrti Kim Džong-ila). Med letoma 1993 in 2011 so imeli več deset vojaških parad, kar je v primerjavi s šestdesetimi do osemdesetimi leti prejšnjega stoletja, ko so bile organizirane le tri parade, veliko. Severnokorejske vojaške parade so znane po dodelanem vojaškem drilu, ki vključuje kombinacijo kitajskih in ruskih tehnik. Te parade služijo kot prikaz propagande, ustrahovanja in nacionalne enotnosti.
Indijci paradirajo že stoletja
V Indiji tradicija vojaških parad sega v srednji vek, ko so jih prirejali v čast hindujskim bogovom v zahvalo za zmage nad sovražniki. Na ceremonialno tradicijo so najbolj vplivali Britanci. Glavna vojaška parada v Indiji je vsako leto ob dnevu republike, 26. januarja, v New Delhiju. Praznik sovpada z uveljavitvijo indijske ustave iz leta 1950. Dan republike zaznamuje prehod Indije iz britanskega dominiona v republiko in je poklon borcem za svobodo in voditeljem, ki so se borili za neodvisnost in postavili temelje za demokratično državo. Drugi datumi za vojaške parade v Indiji so 15. januar (dan vojske), 8. oktober (dan letalstva) in 4. december (dan mornarice).
Indijska parada ob dnevu republike je večplasten nacionalni spektakel, ki spretno združuje vojaško moč s kulturno raznolikostjo. Njene zgodovinske korenine, ki so bile pod vplivom kolonialnih sil, a prilagojene indijskim razmeram, poudarjajo kontinuiteto tradicije ob praznovanju postneodvisne suverenosti. Cilj parade, da počasti oborožene sile in prikaže dosežke obrambne industrije, skupaj s kulturnimi prikazi iz različnih držav služi krepitvi nacionalne enotnosti, patriotizma in demokratičnih vrednot. Vključitev raznolikih civilnih in paravojaških sil poudarja celovit pristop k nacionalni varnosti in državljanski udeležbi.
V Washingtonu parada na Trumpov rojstni dan
Vsako leto 7. septembra je vojaška parada tudi v Braziliji. Brazilski predsednik pozdravi sprevod vojakov, sodeluje jih tudi več kot deset tisoč. Parado poznajo tudi na Finskem. Poteka 4. junija, na dan obrambnih sil. Ob državnih praznikih so manjše parade tudi v Avstraliji, Bruneju, Kolumbiji, Novi Zelandiji in drugih državah. Vojaška parada bo konec tega meseca, 31. julija, tudi v Zagrebu. Na Hrvaškem jo priredijo na vsako okroglo obletnico vojaške akcije Nevihta.
14. junija letos so imeli vojaško parado tudi v ZDA ob obeležitvi 250. obletnice ameriške vojske. V paradi po Aveniji ustave od Lincolnovega spomenika do Bele hiše je sodelovalo okoli 7000 vojakov, oblečeni so bili v zgodovinske uniforme. Parada je sovpadala z 79. rojstnim dnevom predsednika Donalda Trumpa. Spremljalo jo je nekaj protestov.
