"Varnost Arktike ostaja prednostna naloga Evrope." Evropski voditelji po grožnjah ZDA podprli Dansko in Grenlandijo

Več evropskih voditeljev je danes izrazilo podporo Danski in Grenlandiji po grožnjah ZDA s priključitvijo danskega avtonomnega ozemlja.

Glavna fotografija članka:"Varnost Arktike ostaja prednostna naloga Evrope." Evropski voditelji po grožnjah ZDA podprli Dansko in Grenlandijo
Reuters
Datum 6. januar 2026 15:40
Čas branja 3 min

Poudarili so, da lahko o prihodnosti otoka odločata le Grenlandija in Danska. Svetovalec predsednika ZDA Stephen Miller pa je v ponedeljek dejal, da se nihče ne bo spopadel z ZDA glede prihodnosti Grenlandije.

"Varnost Arktike ostaja prednostna naloga Evrope in je ključnega pomena za mednarodno in transatlantsko varnost," so v skupni izjavi zapisali francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz, britanski premier Keir Starmer, italijanska premierka Giorgia Meloni, španski premier Pedro Sanchez, poljski premier Donald Tusk in danska premierka Mette Frederiksen.

Prepričani so, da je za zagotovitev varnosti na območju Arktike potrebno sodelovanje med članicami zveze Nato, vključno z ZDA. Spomnili so, da je tudi Danska, vključno z Grenlandijo, del Nata in poudarili, da Grenlandija pripada njenim prebivalcem, o stvareh, ki zadevajo Dansko in Grenlandijo, pa da lahko odločata izključno Danska in Grenlandija.

Voditelji so se zavzeli za spoštovanje načel Ustanovne listine ZN, vključno s spoštovanjem suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja. "To so univerzalna načela in ne bomo prenehali z njihovim zagovarjanjem," so zatrdili.

Trump večkrat dejal, da ZDA zaradi varnosti potrebujejo Grenlandijo

Izpostavili so, da so skupaj z drugimi zavezniki okrepili svojo prisotnost in naložbe, da bi zagotovili varnost Arktike in odvračali nasprotnike. "ZDA so ključni partner v tem prizadevanju, kot zaveznica Nata in na podlagi obrambnega sporazuma med Kraljevino Dansko in ZDA iz leta 1951," so navedli.

Ameriški predsednik Donald Trump je od vrnitve v Belo hišo večkrat dejal, da ZDA zaradi varnosti potrebujejo Grenlandijo, in izrazil željo, da bi jo zasedli oziroma prevzeli nadzor nad njo.

To je ponovil v nedeljo na krovu predsedniškega letala Air Force One. "Grenlandijo potrebujemo zaradi nacionalne varnosti. Z Grenlandijo se bomo ukvarjali v približno dveh mesecih. O Grenlandiji se bomo pogovorili čez 20 dni," je dejal po poročanju portala Politico.

Njegov svetovalec Stephen Miller je medtem v ponedeljek težnje Washingtona po nadzoru nad Grenlandijo označil za uradno stališče vlade ZDA. Na vprašanje, ali Washington izključuje uporabo sile za prevzem Grenlandije, je odgovoril: "Nihče se ne bo spopadel z ZDA glede prihodnosti Grenlandije."

Prepričan je, da bi otok moral biti del ZDA in dodal, da ZDA kot vodilna vojaška sila Nata potrebujejo nadzor nad Grenlandijo, da bi zavarovale arktično regijo. Prav tako je podvomil v suverenost Danske nad Grenlandijo ter vprašal, na kakšni pravni podlagi ta pripada Danski in zakaj bi morala ostati "kolonija Danske", navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Kakšno koalicijo bi si želeli po marčevskih volitvah?
Levosredinsko.
52%
588 glasov
Desnosredinsko.
27%
302 glasov
Mešano (Svoboda, SD, NSi, Demokrati).
11%
121 glasov
Veliko (Svoboda in SDS).
5%
59 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
6%
68 glasov
Skupaj glasov: 1138