"Trenutna bojna linija ali pa nekje okoli nje bo tista, na kateri bodo na koncu potegnili novo mejo," je povedal JD Vance, ki je danes v Indiji obiskal Tadž Mahal. Hkrati je ocenil, da bi morali Rusija in Ukrajina odstopiti od delov ozemlja, ki ga trenutno nadzirata.
Zamrznitev spopadov ob obstoječi bojni črti bi predstavljala precej večje ozemeljsko izgubo za Ukrajino, ki skuša zasesti ves teritorij, ki je po novem pod nadzorom Rusije, vključno s Krimom.
V zameno za mirovni dogovor so ZDA pripravljene priznati tudi nadzor Rusije na Krimu in omiliti sankcije proti Moskvi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je včeraj dejal, da Ukrajina ne bo priznala ruske okupacije Krima, za kar ga je danes na svojem družbenem omrežju Truth Social napadel Donald Trump, češ da ovira končanje vojne: "Ukrajinski predsednik se na naslovnici Wall Street Journala hvali, da Ukrajina pravno ne bo priznala okupacije Krima in da o tem ni mogoče razpravljati. Ta izjava resno škodi mirovnim pogajanjem z Rusijo, saj je bil Krim izgubljen že pred mnogimi leti, ko je bil predsednik ZDA Barack Obama, in danes sploh ni več predmet razprave."
"Nima se kaj hvaliti! Položaj Ukrajine je porazen - lahko ima mir ali pa se bo borila še tri leta, preden bo izgubila celotno državo," je še zapisal Trump in zatrdil, da z Rusijo nima nič, ampak želi le končati umiranje brez razloga.
"Moralo bo priti do izmenjave ozemlja," pa je predtem dejal Vance, pri čemer je dodal, da morda meja ne bo ravno na trenutni bojni liniji. Vendar pa je za ustavitev krvavih bojev potrebno, da obe strani "položita orožje, zamrzneta spopade in se posvetita izgradnji boljše Rusije in Ukrajine".
Zelenski pozval k takojšnji in brezpogojni prekinitvi ognja
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na družbenih omrežjih pozval k takojšnjemu, celovitemu in brezpogojnemu premirju.
"Ukrajina je že večkrat povedala, da ne izključuje nobenega formata (pogovorov), ki bi lahko privedli do prekinitve ognja in na koncu do resničnega miru. Prva naloga je ustaviti ubijanje. Hvaležen sem vsem, ki so osredotočeni na ta cilj in nam pomagajo pri prizadevanjih za končanje vojne," je sporočil glede pogovorov v Londonu, ki se jih udeležuje tudi ukrajinska delegacija.
Srečanje v Londonu sicer poteka v senci medijskih poročil o ameriškem predlogu za konec vojne, ki od Ukrajine zahteva, da se odreče zasedenim območjem.
Ameriški mediji so poročali, da je ameriški predsednik Donald Trump pripravljen priznati zasedeni polotok Krim kot rusko ozemlje, Vance pa je v sredo dejal, da bi bila zamenjava zemljišč bistvenega pomena za vsak dogovor. "To pomeni, da se bodo morali tako Ukrajinci kot Rusi odpovedati nekaterim ozemljem, ki so trenutno v njihovi lasti," je dodal.
Iz urada francoskega predsednika Emmanuela Macrona so za AFP sporočili, da bi moral po mnenju evropskih držav vsak mirovni sporazum za končanje vojne med Ukrajino in Rusijo upoštevati ozemeljsko celovitost te proevropske države in njene evropske ambicije.
Podporo Ukrajini so izrazili tudi v Londonu. "Na koncu se mora Ukrajina odločiti o svoji prihodnosti. Nikoli ne bomo Ukrajini obrnili hrbta," je dejal tiskovni predstavnik britanskega premierja Keira Starmerja.
Trump je pretekli teden opozoril, da je pripravljen ustaviti vse napore za dosego miru v Ukrajini, če kmalu ne bo sprejet dogovor. Njegov odposlanec Steve Witkoff bo konec tedna spet odpotoval v Rusijo, potem ko se je že trikrat sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Witkoff je ocenil, da je bil zadnji sestanek s Putinom "prepričljiv". Tudi Vance je optimističen glede pogovorov, saj po njegovih besedah obe strani za zdaj sodelujeta v dobri veri.
Odpovedani pogovori v Londonu
Sicer pa so bili odpovedani pogovori med predstavniki Ukrajine, ZDA in ključnimi evropskimi zaveznicami, ki bi morali danes potekati v Londonu. Sestajajo se le le nižji uradniki držav, saj je ameriški zunanji minister Marco Rubio odpovedal svojo udeležbo.
Glavni svetovalec Zelenskega Andrij Jermak je po srečanju sporočil, da je Ukrajina zavezana mirovnim naporom ZDA in da so hvaležni za vso podporo v tem, da se vojna čim prej konča.
Agencija Reuters je poročala, da je Rusija na enem izmed sestankov Witkoffa in Putina naznanila, da je pripravljena na zamrznitev spopadov na trenutni bojni liniji in da se je pripravljena odpovedati nekaterim ozemeljskim težnjam. To naj bi pogojevala s tem, da Ukrajina odstopi od članstva v zvezi Nato in prizna ruske oblasti na Krimu. Kijev je takšne predloge večkrat zavrnil, ker da so brez varnostnih zagotovil in umika ruskih sil z okupiranega teritorija nesprejemljivi.
Agencija AP pa je poročala, da je Trumpova administracija predlagala 30-dnevno začasno premirje, ki bi predstavljalo odskočno točko za dosego širšega mirovnega sporazuma. Čeprav so evropski partnerji pokazali zanimanje za tak predlog, ga Rusija za zdaj še ni sprejela. Poleg tega tudi Zelenski poudarja, da zamrznitev spopadov na obstoječih mejah predstavlja nagrajevanje agresije.
