V Kopenhagnu gradijo ogromen umetni otok Lynetteholm, ki bo hkrati ponudil nov življenjski prostor in zaščitil obalno mesto pred grozečimi poplavami. Umetni otok bo v prihodnosti nudil dom petintrideset tisoč prebivalcem in prav toliko novih delovnih mest. Poleg stanovanjske rešitve projekt neposredno rešuje tudi podnebne izzive.
Gladina Baltskega morja se od leta 1900 nenehno dviguje, zato obalno mesto nujno potrebuje naravno oviro pred močnimi nevihtami. Otok bo deloval kot ogromen ščit, ki bo ustavil poplavne valove, preden ti sploh dosežejo starejše in bolj ranljive dele prestolnice. Koncept ponovne uporabe zemlje iz okoliških gradbišč je preprost, a izjemno ambiciozen.
Projekt združuje bivanje in podnebno zaščito
Danski parlament je obsežen projekt uradno potrdil junija 2021, ko je pobudo podprla velika večina poslancev. Gradbena podjetja so prvo fazo začela oktobra 2022 in jo uspešno zaključila v letu 2024. Druga faza zdaj že presega polovico načrtovanih del, pri čemer so delavci postavili dobrih pet kilometrov od načrtovanih skoraj devetih kilometrov kamnitega nasipa. Celoten obrambni zid okoli otoka bo na koncu meril sedem kilometrov.
Projekt operativno vodi javno podjetje By & Havn, glavni izvajalec gradbenih del pa je podjetje Per Aarsleff. Skupna naložba v novo infrastrukturo znaša 2,7 milijarde evrov. Podjetje načrtuje celotno poplačilo stroškov s prodajo parcel, ko bo otok enkrat pripravljen za gradnjo objektov. Za vzpostavitev 275 hektarov velike površine, kar ustreza skoraj štiristotim nogometnim igriščem, delavci uporabljajo izključno lokalno zemljo. Izkopavajo jo na drugih gradbiščih po prestolnici in jo dovažajo na obalo.
Tovornjaki jezijo prebivalce prestolnice
Logistična izvedba takšnega projekta pa s seboj prinaša tudi precejšnje težave in slabo voljo. Skozi mesto vsak dan pelje kar 350 težkih tovornjakov, ki prevažajo material na gradbišče. Gost promet močno jezi prebivalce sosednjih naselij, ki redno izražajo nezadovoljstvo nad hrupom in stalno prisotnostjo težke mehanizacije.
Intenzivno odlaganje materiala bo trajalo skoraj tri desetletja, saj gradbinci načrtujejo popolno zasutje morja in zaključek zemeljskih del šele leta 2050. Celoten projekt na koncu zahteva kar 80 milijonov ton zemlje. Arhitekturno podobo novega kosa mesta trenutno snujejo priznani biroji COWI, Arkitema in Tredje Natur, ki želijo ustvariti sodobno, varno in trajnostno okolje za prihodnje generacije.
