Premirje v Ukrajini najverjetneje ne bo doseženo do konca aprila, kot je to obljubljal ameriški predsednik Donald Trump, pišejo pri ugledni britanski reviji The Economist. Trump v zadnjem času krivdo za vojno vse bolj vali na svojega predhodnika Joeja Bidna in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
Pred kratkim je celo dejal: "Ne moreš začeti vojne proti nekomu, ki je 20-krat večji od tebe, in potem pričakovati od ljudi, da ti bodo dali nekaj raket." Hkrati ni želel obsoditi ruskega raketnega napada na mesto Sumi, v katerem je umrlo okoli 35 civilistov, več kot 110 pa jih je bilo ranjenih. In naj bi celo blokiral skupno izjavo članic skupine G7, s katero bi obsodili ruski napad v Sumiju.
Moskva trdi, da je bila tarča napada slovesnost ob podelitvi medalj pripadnikom ukrajinske 117. brigade in da je bilo pri tem ubitih najmanj 60 ukrajinskih vojakov. Tega pa Kijev ni potrdil. Hkrati iz Ukrajine prihajajo poročila, da naj bi bil Zelenski zahteval zamenjavo guvernerja regije Sumi Volodimirja Artjuka, ker naj bi bil prav on organiziral podelitev priznanj vojakom.
Zelenski je obtožil Putina, da ostaja fokusiran na vojno, ker se Moskva ne boji. "Če ne bo dovolj močnega pritiska na Rusijo, bodo še naprej počeli, kar so navajeni - še naprej se bodo vojskovali," je dejal Zelenski.
Zajeta kitajska vojaka
V ponedeljek je Ukrajina pred novinarje pripeljala dva kitajska vojaka, ki naj bi se bila v Ukrajini borila na ruski strani. Peking trdi, da ne gre za kitajska vojaka in da Kitajska ne pošilja svojih vojakov v Rusijo, zato je šlo verjetno za plačanca. Takih naj bi bilo na ruski strani več sto, je povedal Zelenski. Sicer pa naj bi bila izrazila željo, da bosta izmenjana v okviru širše zamenjave vojnih ujetnikov med Rusijo in Ukrajino.
Težko je reči, ali Trump popušča ruskemu voditelju Vladimirju Putinu. Za zdaj ni ukinil nobenih sankcij proti Rusiji, ki jih je sprejela Bidnova administracija. Grozil je celo, da bi lahko dodatne carine uvedel za države, ki kupujejo rusko nafto. Vendar pa se je pretekli teden v Sankt Peterburgu s Putinom sestal njegov posebni odposlanec Steve Witkoff. Po pogovorih je Američan dejal, da je mirovni sporazum na vidiku. "Mislim, da smo morda na pragu nečesa zelo zelo pomembnega za ves svet," je povedal po svojem tretjem sestanku s Putinom od takrat, ko je Trump prišel januarja spet na oblast. Del pogajanj so tudi posli med ZDA in Rusijo, saj da obstaja nekaj zelo privlačnih trgovinskih priložnosti, ki lahko zagotovijo stabilnost regije. Konec tedna naj bi Witkoff in zunanji minister Marco Rubio obiskala Pariz, tam naj bi odposlanec govoril s predsednikom Emmanuelom Macronom, minister pa s francoskim kolegom Jeanom-Noëlom Barrotom. Na mizi naj bi bili poleg Ukrajine tudi Iran in carine.
V kolumni britanskega časnika The Independent so pred kratkim zapisali, da Trump na vsak način skuša odgovornost za vojno zvaliti na ukrajinskega predsednika in nekako braniti Putina. "Ima globoko zamero do Zelenskega," je zapisal kolumnist časnika. Poleg tega je dodal, da je Trump z Moskvo navezoval stike kot poslovnež že leta 1987. Takrat sicer v Sovjetski zvezi ni uresničil nobene investicijske priložnosti in tudi ni nikoli sklepal poslov v Rusiji, so pa ruski bankirji podprli nekatere njegove projekte. "Slaba novica je, da je Trumpova narcisoidnost največje strateško sredstvo Rusije," je še zapisal kolumnist.
Pri The Economistu pa navajajo še svoje diplomatske vire, ki pravijo, da nekateri člani Trumpove administracije v obrambnem ministrstvu svoje kolege v članicah Evropske unije odkrito sprašujejo, zakaj njihove države sploh še pošiljajo pomoč Ukrajini. Vprašani naj bi to vprašanje ignorirali.
Zahoda ni več ...
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je, govoreč o zgodovinskih spremembah, ki smo jim priča v času Trumpovega predsedovanja, dejala, da "Zahod, kot smo ga poznali, ne obstaja več". Govorila je za nemško revijo Die Zeit, pri tem pa opozorila, da ni nobenih omejitev glede "Putinovih osvajalskih ambicij, pa čeprav se vsake toliko časa malo ustavi".
Njena predstavnica za zunanje zadeve Kaja Kallas pa je pozivala evropske voditelje, naj se ne udeležijo proslave v Moskvi ob ruskem prazniku 9. maja. Tja je vabljen slovaški premier Robert Fico, ki je že dejal, da se bo proslave udeležil, to je Kallas komentirala, da mu tega nihče ne more prepovedati. So pa mediji poročali, da naj bi bili grozili Srbiji, da bi lahko udeležba predsednika Aleksandra Vučića na paradi v ruski prestolnici vplivala na pogajanja o članstvu njegove države v EU.
Podaljšali vojno stanje in mobilizacijo
Medtem je Ukrajina kljub mirovnim pogovorom podaljšala vojno stanje in splošno mobilizacijo do začetka avgusta. Za podaljšanje, ki ga je predlagal Zelenski, sta glasovali več kot dve tretjini poslancev, nekdanji ukrajinski predsednik Petro Porošenko pa je pred glasovanjem kritično dejal, da gre za zlorabo vojnega stanja, saj da so glasovali en mesec pred iztekom roka. "Uporablja se ne le za obrambo države, ampak tudi za vzpostavitev avtoritarnega režima," je zapisal na družbenih omrežjih. (STA)
