Vinjeta je krvava: krava, na hrbtu ima izrisan zemljevid Evropske unije, za gobec jo drži Ursula Von der Leyen, molze pa jo Donald Trump, ki si je za molžo pripravil kar 15 veder. In naslov vinjete je Petnajst. Že ta vinjeta, ki jo je objavil največji italijanski dnevnik Corriere della Sera (120.000 izvodov naklade in dodatnih več kot 100.000 naročnikov spletne izdaje), jasno kaže na vzdušje, s katerim je Italija vzela na znanje dogovor o 15-odstotnih carinah. Navsezadnje je Trump Veliki Britaniji naložil samo 10-odstotno dajatev, državam članicam pa 15 odstotkov. Ampak najbolj je Italijane prizadel sam dogodek.
Začenši z dejstvom, da Trump predsednice Evropske komisije ni sprejel v Beli hiši, ampak kar v svojem resortu na Škotskem, torej v državi, ki je izstopila iz Evropske unije (in kateri je Trump priznal nižjo, 10-odstotno carinsko mero), kar je bila če dodatna klofuta Bruslju. V omenjenem dnevniku komentator Massimo Gramellini, zelo poznan novinar, ki pogosto sodeluje na televizijskih pogovorih o politiki, v dnevniku pa ima vsakodnevni komentar tekočih dogajanj, ugotavlja, da ne pozna niti enega Evropejca, desničarja sredinca ali levičarja, ki bi danes trdil, da ga Ursula von der Leyen zastopa. In tu, potem ko je navedel nekaj političnih očetove Evropske unije, torej Adenauerja, Schumanna in De Gasperija omenja nekdanje osebnosti, Mitterranda in Angelo Merkel, ter nazadnje Maria Draghija, ki se je "ponosno dvignil proti ameriškim špekulantom v zaščito evra".
To stališče ni samo muha enodnevnica enega dnevnika. Take besede že od ponedeljka ponavljajo vsi mediji, časniki, televizija in radio, da o spletu ne govorimo. Oglašajo se italijanske in tuje osebnosti in tokrat vlada glede tega veliko soglasje: Ursula von der Leyen nima v Italiji nobenega zaščitnika, njen nastop pred Trumpom, opravičevanje, češ da je Evropa vse ta povojna izkoriščala ZDA, je bilo po splošnem mnenju nedostojno. Senator Carlo Calenda, voditelj majhne sredinske stranke, sicer pa nekajkratni minister in pred leti tudi vodja italijanske misije pri Evropski uniji, ne skopari z besedami: "Ursula von der Leyen je nesposobna in mora čim prej oditi". Dodaja pa, da sta za vse to kriva predsednica vlade Giorgia Meloni in nemški kancler Friedrich Merz, češ da Italija in Nemčija nista hotela uvesti carin na uvoz iz ZDA z namenom, da bi tako zaščitili avtomobilsko industrijo. Tega cilja nista dosegla in odpovedala sta se uvedbi proticarin na ameriške proizvode. torej edinemu možnemu orožju, da bi preprečila visoko Trumpovo carino.
Giorgia Meloni se je izognila polemikam prvega dne, ker je bila na varnem, namreč v Etiopiji na konferenci Združenih narodov o prehrani, kjer je bil tudi italijanski minister za kmetijstvo, svak Melonijeve Francesco Lollobrigida. Tako se je odzvala na razdaljo, češ da dogovor še ni podpisan in se bo treba še pogajati o posameznih sektorjih. Zunanji minister Antonio Tajani pa je prepričan, da je 15-odstotna carina "visoka, ampak vzdržna".
Tega mnenja pa ne delijo izvozniki. Ameriški trg predstavlja dobro petino vsega italijanskega izvoza v skupni vrednosti skoraj 65 milijard evrov. Na področju hrane in pijače je na prvem mestu vino (skoraj 2 milijardi evrov), Italija pa na ameriški trg pošilja tudi zdravila in cepiva, oblačila in obutev, vse do jekla.
Seveda se Italijani sprašujejo, kaj se bo zgodilo zdaj. Nekateri, kot je ugledni filozof Massimo Cacciari, nekdanji župan Benetk, opozarjajo, da je to hud udarec za Evropsko unijo, ker se bodo zdaj morale posamezne države začeti pogovarjati s Trumpom o višini carin na posamezne proizvode. Pogodba namreč ni dorečena, tudi podpisana še ni, bil je – tako pravijo – samo televizijski spektakel, na katerem je Trump ponižal in osmešil Ursulo von der Leyen in z njo vso Evropsko unijo. Morda je ta trditev pretirana, ampak v manj kot dveh dneh se je uveljavila v javnosti in težko bodo politiki prepričali ljudstvo, da je bil škotski dogovor pravilen korak.
