Londonski Inštitut za strateški dialog (ISD) je v svoji najnovejši študiji razkril, da se številne spletnih strani v angleškem jeziku, vključno z uveljavljenimi medijskimi hišami in nišnimi blogi, sklicujejo na članke prokremeljske dezinformacijske mreže, znane kot Pravda. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je v več kot 80 odstotkih analiziranih primerov mreža obravnavana kot verodostojen vir, kar ji daje legitimnost in povečuje njeno prepoznavnost.
Raziskovalci opozarjajo, da takšno početje, tudi če gre za kritično navajanje, nenamerno povečuje verjetnost, da bodo iskalniki in veliki jezikovni modeli (LLM), kot sta ChatGPT in Gemini, vsebine te mreže prikazovali višje med rezultati. Varnostni strokovnjaki so v zadnjih mesecih izrazili bojazen, da Rusija poskuša klepetalne robote "uriti" s proruskimi narativami, tako da jih zasipa z ogromnimi količinami dezinformacij.
Poplava prokremeljskih vsebin
Dezinformacijsko mrežo Pravda je lani identificirala francoska vlada, deluje pa že od leta 2014. Raziskovalci, ki spremljajo njeno delovanje, so letos opazili izjemen porast objavljenih člankov. Maja naj bi mreža objavila do 23.000 člankov na dan, medtem ko je bilo dnevno povprečje v preteklih letih okoli 6000. Mreža se očitno usmerja na globalno občinstvo, saj cilja na države v Aziji, Afriki in Evropi.
"Mreža Pravda se je v zadnjem letu zelo hitro razširila," je dejala Nina Jankowicz, strokovnjakinja za dezinformacije. "Ciljajo na veliko različnih jezikov. Želijo si prisotnosti v številnih državah." Ni povsem jasno, kaj je povzročilo takšno povečanje, vendar nekateri strokovnjaki menijo, da gre za poskus, da bi se velike količine proruske vsebine vključile v podatkovne zbirke za urjenje modelov umetne inteligence, ki za svoje delovanje prečesavajo celoten internet.
Nevarnost "urjenja" umetne inteligence
Študije iz začetka letošnjega leta so že pokazale, da so priljubljeni klepetalni roboti v odgovorih na določena vprašanja občasno ponavljali ruske dezinformacije. Med drugim so namigovali, da ZDA v Ukrajini razvijajo biološko orožje ali da Francija Kijevu dobavlja plačance. Raziskovalci pri ISD pravijo, da ne glede na to, ali so bili veliki jezikovni modeli že "zastrupljeni" s temi vsebinami, njihove ugotovitve kažejo, da strategija mreže Pravda, ki temelji na ogromni količini objav, deluje.
"Bolj kot katera koli druga z Rusijo povezana operacija, mreža Pravda igra na karto številk," je pojasnil Joseph Bodnar, višji raziskovalec pri ISD. "Zasičili so internetni ekosistem do te mere, da se pojavljajo pred resničnimi ljudmi, ki raziskujejo teme, povezane z Rusijo."
Vsebina sega dlje od vojne v Ukrajini
Analiza ISD je pokazala, da je bilo 40 odstotkov vsebin mreže Pravda, ki so jih povzeli uveljavljeni mediji, povezanih z vojno v Ukrajini. Velik del pa se je nanašal na druge teme, na primer na notranjo politiko ZDA ali na poslovne podvige Elona Muska. Članki so se poleg spletnih strani medijev pojavljali tudi na družbenih omrežjih.
"To se je zgodilo številnim uglednim virom, pa tudi manj uglednim, ljudem z različnih ideoloških polov. Dotaknilo se je resnično vsakega dela spleta, ki smo ga lahko našli," je dodal Bodnar. Nina Jankowicz je ob tem posvarila, da bi si lahko mreža Pravda zaradi vse večje legitimnosti "prilastila poročanje" o Ukrajini, ko bodo mediji svojo pozornost preusmerili drugam. "Če lahko zapolnijo to vrzel, bo rusko stališče tisto, ki bo hitro prišlo v javnost in bilo citirano v velikih jezikovnih modelih," je zaključila.
