Danes se je v New Yorku začelo sojenje ugrabljenemu venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi ženi Cilii Flores, ki so ju, spomnimo, v soboto ameriške vojaške sile v posebni operaciji v okviru napada na Venezuelo ugrabile in odpeljale v ZDA, da bi jima sodili. Obtožnica ju bremeni več kaznivih dejanj, tudi narkoterorizma in izvoza kokaina v ZDA. V ponedeljek je začel teči rok, v katerem morajo tožilci predložiti dokaze proti Maduru in soobtoženim. Podobna obtožnica je bila proti Maduru vložena že leta 2020, v času prve Trumpove vlade.
Tokratno je pripravil newyorški tožilec Jay Clayton, ki trdi, da so voditelji Venezuele več kot 25 let zlorabljali svoje položaje javnega zaupanja in skorumpirali nekoč legitimne institucije, da so v ZDA izvozili na tone kokaina. V ospredju te korupcije naj bi bil Maduro. Ameriška vlada prav tako trdi, da je prva dama Cilia Flores vpletena v domnevne zločine svojega moža. Glede na obtožnico naj bi bila posredovala pri sestanku med velikim trgovcem z mamili in direktorjem venezuelskega nacionalnega urada za boj proti mamilom.
Angažiral znanega odvetnika
Maduro in Floresova sta se na sodišču izrekla za nedolžna. "Nisem kriv. Sem ugleden mož. Še zmeraj sem predsednik svoje države," je po poročanju ameriških medijev na zatožni klopi dejal Maduro. Pred začetkom obravnave so mediji poročali, da je Maduro za svojega zagovornika angažiral znanega odvetnika Barryja Pollacka, ki je med drugim branil Juliana Assangea. Zagovornik prve dame Mark Donnelly je poudaril, da je med ugrabitvijo njegova stranka utrpela hude poškodbe. Naslednjič bosta zaslišana 17. marca.
Sočasno z zaslišanjem je na drugem koncu New Yorka prvič v novem letu zasedal Varnostni svet Združenih narodov (ZN). Zahtevo za sklic izredne seje je vložila nova nestalna članica Kolumbija, podprli pa sta jo stalni članici Rusija in Kitajska. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je uvodoma prek svoje namestnice pozval k spoštovanju politične neodvisnosti držav. Spregovoril pa je tudi ameriški ekonomist in profesor Jeffrey Sachs, občasno Večerov kolumnist, ki v ZN predseduje Mreži za trajnostne razvojne rešitve. "Vprašanje je, ali ima katera koli država članica ZN pravico, da s silo, prisilo ali gospodarskim dušenjem določa politično prihodnost Venezuele ali izvaja nadzor nad njenimi zadevami," je dejal in nanizal številne napade, ki jih je po svetu v zadnjih mesecih izvedla Trumpova administracija.
Večina držav previdnih
Ameriški veleposlanik pri Združenih narodih Mike Waltz je v razpravi poudaril, da ne gre za vojno proti Venezueli ali njenemu ljudstvu, temveč da je šlo za operacijo, v kateri so prijeli obtožena ubežnika - Madura in njegovo ženo, ki ju je oklical za narkoterorista. Izpostavil je okrutnost Madurovega režima, zunajsodne poboje, mučenje in pridržanja. Spomnil je še, da je iz države pobegnilo več kot osem milijonov Venezuelcev.
Predstavnik Venezuele Samuel Moncada pa je dejal, da ni ogrožena le suverenost njegove države, temveč tudi verodostojnost mednarodnega prava in avtoriteta Združenih narodov. "Venezuela je bila 3. januarja žrtev nezakonitega oboroženega napada ZDA, ki ni imel nobene pravne utemeljitve. To je bila očitna kršitev Ustanovne listine ZN, ženevske konvencije in načela suverene enakosti," je dejal in opozoril, da toleriranje ugrabitve voditelja države in napadov na civiliste pomeni, da je zakon neobvezen. Meni, da so agresijo spodbudili naravni viri in geopolitični položaj Venezuele. Napad sta obsodila tudi veleposlanika Rusije in Kitajske. Večina drugih govornikov v VS ZN je bila previdna pri izrazih obsojanja ZDA. Danska veleposlanica Christina Markus Lassen pa je v svojem nastopu zavrnila ameriška namigovanja o prevzemu Grenlandije, čeprav ZDA ni izrecno omenila. Trump je namreč ob navdušenju nad uspešno vojaško operacijo v Venezueli grozil med drugim še Kubi, Kolumbiji in Grenlandiji.
Da je vojaška akcija v Venezueli kršitev mednarodnega prava, pa je za STA poudaril nekdanji predsednik Slovenije in diplomat Danilo Türk. "Možnost intervencije je bila nakazana že z objavo nove ameriške strategije nacionalne varnosti novembra 2025. S to strategijo so ZDA razglasile novo obdobje Monroejeve doktrine, ki najavlja kontrolo Amerike (Severne in Južne) s strani ZDA," je pojasnil nekdanji veleposlanik pri ZN Türk in dodal, da so aktivnosti ZDA v Karibskem morju tej doktrini dale vojaško moč. Pri tem je izpostavil, da so ZDA z vojaško akcijo v Venezueli kršile mednarodno pravo. Tovrstne kršitve sicer niso nov pojav, saj so se, kot je spomnil, vojaške intervencije ZDA v Latinski Ameriki v preteklosti zgodile že večkrat. "Način izvedbe pa je v sedanjem primeru problematičen tudi s stališča ameriškega ustavnega prava, saj predsednik ni imel odobritve kongresa ZDA," je dodal.
