"Severna državica je bila zgrajena za unionizem. Zgrajena in nato upravljana je bila tako, da irski nacionalisti nikoli ne bi imeli besede pri vodenju regije. Manj kot tri leta nas loči od 30. obletnice Velikonočnega sporazuma. Večina državljanov in mnogi znotraj širokega unionističnega dela našega ljudstva so se navadili na stabilnost in mir, ki ju je prinesel, vendar so tudi drugi, ki še vedno hrepenijo po starih časih nadvlade. (...) Verjamem, da bo uspešen referendum o enotnosti, s katerim bi končali delitev, pomagal osvoboditi tiste unioniste, ki so ujetniki te zgodovine. Še vedno bodo nekateri, ki bodo še generacije zavračali kraj, v katerem živijo. In to ni nenavadno. To se je zgodilo tudi v drugih državah po svetu."
S temi besedami se začne zadnja tedenska kolumna, ki jo Gerry Adams, nekdanji predsednik proirske stranke Sinn Féin, formalno zunaj tekoče politike, vendar pa še vedno referenčna osebnost republikanskega dela Severne Irske, redno objavlja na spletnem portalu Belfastmedia.com. Na Severnem Irskem se tako začne volilna kampanja za prihodnje volitve krajevnega parlamenta, sicer nedorečene institucije, v kateri pripada predsednik vlade prvi stranki, podpredsednik pa največji stranki druge etnične skupine, in se ministrska mesta delijo med vsemi strankami po d'Hondtovem sistemu, torej proporcionalno in ne glede na politično skladnost v vladi.
V Novi Irski je mesto tudi za oranžiste
Ta sistem je seveda politično nerazumen, pa kljub vsemu nekako deluje. Adams se je oglasil zdaj, skoraj mesec dni po 12. juliju, ko oranžisti, unionisti odeti v oranžne barve, prirejajo parade po Severni Irski, v zadnjih letih brez hujših incidentov. S tem želijo poudariti pripadnost Severne Irske Združenemu kraljestvu. Njegovo sporočilo pa je naravnost presenetljivo: v Novi Irski je mesto tudi za oranžiste. To je ponujena roka nasprotnikom zamisli, da bi se prebivalci Severne Irske na referendumu odločali o odcepitvi in pridružitvi Združenemu kraljestvu.
Adamsova poteza je nekakšna ponujena roka, ko piše, da bodo v Novi Irski oranžisti še vedno lahko svobodno marširali in igrali na svoje dude, da bo 12. julij postal državni praznik, ki bo "veselil tiste, ki ga slavijo", ostali pa ga bodo prenašali. Je pa seveda pogled v tisto določilo Velikonočnega sporazuma, ki predvideva možnost pridružitve Severne Irske Republiki Irski. V stranki Sinn Féin so prepričani, da bo referendum razpisan pred koncem tega desetletja, in Adams končuje svojo kolumno s prepričanjem, da je "pot k Novi Irski močno napredovala", treba bo pa še veliko delati, in s pozivom, naj se ljudje angažirajo za dosego tega cilja.
Gre torej predvsem za poziv republikancem, naj se izognejo napetosti, poleg tega pa seveda tudi za ponujeno roko unionistom, ki jo je Adams pokazal že v naslovu svojega zapisa: V Novi Irski je mesto za oranžiste.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
