Svetovna banka je zamrznila pomoč Afganistanu, češ da so po prevzemu oblasti s strani talibanov "globoko zaskrbljeni" zaradi razmer v tej državi, zlasti glede pravic žensk, je v torek v Washingtonu sporočil tiskovni predstavnik banke. Izplačila Afganistanu je Svetovna banka začasno ustavila in sedaj "pozorno spremlja in ocenjuje razmere", je dodal predstavnik. Tudi uradni Washington je minuli teden naznanil, da bo talibanom onemogočil dostop do afganistanskih rezerv zlata in gotovine, ki so večinoma v tujini. Operacije z državo je začasno ustavil tudi Mednarodni denarni sklad, vključno z obstoječim 370 milijonov dolarjev vrednim posojilnim programom. Svetovna banka pa ima v Afganistanu v teku več kot 20 razvojnih projektov in je državi od leta 2002 zagotovila 5,3 milijarde dolarjev.
Opij in litij se zdita prihodnost talibanske ekonomije
Ob vsesplošni finančni blokadi se postavlja vprašanje, s čim se bo sploh financirala nova afganistanska, torej talibanska vlada. Afganistan že leta velja za eno najrevnejših držav na svetu, velik del prebivalcev mora preživeti z dvema ameriškima dolarjema dnevno. Revščina se v minulih dveh desetletjih ni zmanjšala, četudi je mednarodna skupnost z Združenimi narodi in ZDA na čelu pošiljala v državo na milijarde dolarjev. Toda največji del denarja je poniknil neznano kam v državi, ki velja za eno svetovnih prvakinj glede korupcije.
Prva možnost, ki se kaže, je stara toliko kot Afganistan: gojenje maka in proizvodnja opija. Po podatkih agencije Združenih narodov za drogo in kriminal (UNOCD) je Afganistan daleč največji svetovni proizvajalec opija, izvozil naj bi bil okoli 80 odstotkov vse svetovne proizvodnje opija, kar naj bi pomenilo tudi več kot desetino državnega BDP. Talibani sicer trdijo, da bodo temu naredili konec. "Ko smo bili na oblasti, ni bilo proizvodnje droge," je zatrdil predstavnik talibanov Zabihulah Mudžahid. "In zdaj bomo spet spravili proizvodnjo opija na ničlo." Toda to je preprosto težko verjeti. Vzgajanje maka oziroma proizvodnja opija je preveč donosna, talibani pa so tudi v času, ko niso bili na oblasti, pobirali desetodstotni davek, trdijo v ameriškem zunanjem ministrstvu. Najprej od kmetov, potem pa še od laboratorijev, kjer so opij predelovali v heroin, in od tihotapcev. Mimogrede, 95 odstotkov heroina, pridelanega iz afganistanskega opija, konča na evropskem tržišču.
Angela Merkel priznava novo stvarnost
Nemška kanclerka Angela Merkel se je v nemškem parlamentu zavzela za pogajanja s talibani, saj da lahko na ta način poskusijo ohraniti kar se da veliko napredka, ki so ga dosegli v Afganistanu. Priznala je, da so talibani sedaj realnost Afganistana, in s tem se morajo soočiti. Ob tem je bila optimistična, da ni še vse izgubljeno. "Ker tudi če sedaj, v teh hudih časih, to ni vidno, ostajam prepričana, da se nobena sila ali ideologija ne more upreti želji po pravičnosti in miru," je dodala.
Druga možnost je bolj legalna in hkrati pojasnjuje nenadno zanimanje Kitajske in Indije za sodelovanje s talibani. Afganistan je neverjetno bogat z redkimi rudninami in minerali. V prvi vrsti ima pod zemljo velikanske zaloge litija, morda celo največje na svetu. Litij pa je življenjsko pomembna sestavina za proizvodnjo baterij in čipov in v svetu ga prav ta čas zelo primanjkuje, zaradi česar morajo številne panoge, od računalniške do avtomobilske industrije, zmanjševati proizvodnjo. Zaloge rudnin naj bi bile vredne najmanj tisoč milijard dolarjev, seveda pa je težko pričakovati, da bi bili Afganistanci sami sposobni izkopavanja, kaj šele predelave. Torej je jasno, zakaj so v Pekingu nedavno gostili predstavnike talibanov in zakaj skušajo zdaj še poglobiti stike.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
