Nepričakovano mirno je bilo opoldne v bližini gimnazije Borg v avstrijskem Gradcu, kjer se je le kakšni dve uri pred tem dogajala neopisljiva tragedija. Zaradi streljanja in krikov so bili na kraj napoteni policisti in celo posebne enote policije, zavarovali so območje, preusmerili javni promet in poskrbeli za varnost nekaj sto otrok. Okoliški stanovalci so v šoku, da se je strelski pohod zgodil na "njihovem dvorišču", saj so takšne novice praviloma spremljali iz ZDA. Pred dvorano Askö v Gradcu Eggenbergu, kjer je bil ustanovljen center za nujne primere in kjer so starši čakali svoje šolarje, so se odvijali pretresljivi in zelo čustveni prizori. Odrasli in mladostniki so jokali in se objemali kot pri snidenju po dolgi odsotnosti.
V dveh učilnicah gimnazije Borg je 21-letnik streljal naokrog, na učence in učitelje. Dvanajst ljudi je utrpelo težje telesne poškodbe in so jih prepeljali v bližnje bolnišnice, dva poškodovanca sta bila v kritičnem stanju, a je še ena ženska zvečer v Univerzitetni bolnišnici Gradec zaradi hudih poškodb umrla. Po zadnjih informacijah so v strelskem pohodu življenje izgubili deset nedolžnih ljudi in strelec. Med žrtvami je sedem žensk in trije moški, gre za osem učencev in dva učitelja ter strelca. Ob njih je bilo težje poškodovanih še dvanajst ljudi, koliko jih je utrpelo lažje poškodbe, ni znano.
Strelec je bil po besedah avstrijske policije nekdanji učenec omenjene gimnazije, ki jo sicer obiskuje okoli 400 učencev v 20 razredih, a šolanja ni zaključil. Po neuradnih podatkih je bil napadalec Artur A., ki je bival v okolici Gradca, po streljanju pa si je na šolskem stranišču sodil sam. Motiv za njegovo dejanje še ni znan, tako odgovorni, medtem ko več avstrijskih medijev piše, da naj bi bil v preteklosti žrtev vrstniškega nasilja. So pa popoldne okoli 17. ure po poročanju Kronen Zeitung preiskovalci na strelčevem domu našli poslovilno pismo. Vsebina pisma za zdaj ni znana, znano pa je, da strelec ni bil aktiven na družbenih omrežjih.
Strelec je za napad uporabil dvoje strelno orožje: pištolo Glock in dolgocevno orožje, za oboje je imel dovoljenje. Kleine Zeitung poroča, da je eno orožje nabavil šele pred nekaj dnevi. Policija storilca doslej ni obravnavala, je pa ta streljal v svoji nekdanji učilnici.
Nič več samo v ZDA
Prve klice o streljanju in krikih v graški šoli je policija prejela ob desetih zjutraj. Po besedah notranjega ministra Gerharda Karnerja so bile prve patrulje na kraju dogodka v nekaj minutah, na kraj dogodka je bila napotena tudi specialna enota Cobra, v zraku je bilo več helikopterjev. Pripadniki specialne enote so po 17 minutah razglasili, da je nevarnost mimo.
Strelec je za napad uporabil dvoje strelno orožje: pištolo Glock in dolgocevno orožje, za oboje je imel dovoljenje
Šolo so najprej zavarovali in preiskali, kmalu za tem evakuirali učence in učitelje v kakšnih sto metrov oddaljeno dvorano Helmut List Halle, kjer so pod policijskim nadzorom ostali nekaj ur. Tako ulica Dreierschützengasse, v kateri stoji šola Borg, kot bližnje ulice so bile zaradi preiskave dogodka zaprte za ves promet, lokacijo je preletaval policijski dron, na bližnji avtobusni postaji pa je bilo le nekaj fotografov in zaskrbljenih okoliških prebivalcev. "Sama nimam otroka v tej šoli, saj zaradi posebnih potreb obiskuje drugo šolo. A bi moral kmalu prispeti z avtobusom," nam je povedala mama, ki ni mogla verjeti, da se lahko kaj takšnega zgodi v njeni bližini.
Enako pretresena je bila Birgit, ki smo jo ogovorili, ko je bila na sprehodu v okolici. "Ko sem stopila iz stanovanja, stanujem v bloku, odkoder vidim šolo, sem videla, da je cela ulica zaprta. Bila je polna policijskih vozil, nikjer ne bi več mogel parkirati. Pa reševalna vozila, pri dvajset sem jih nehala šteti," opiše upokojenka, ki je lahko svoje obveznosti prestavila na kasneje, odločila se je namreč, da v tem času ne gre od doma. Skrbi jo, da se takšne tragedije dogajajo v njeni bližini in da so vse pogostejše. "Nekoč je bilo to v Ameriki nekaj povsem običajnega, sedaj pa se takšni dogodki selijo tudi k nam," je še dejala.
Z avtobusi do čakajočih staršev
Poleg več kot tristo policistov je za šolarje skrbelo tudi večje število gasilcev in reševalcev. Slednjih je bilo sprva kar 220 s 65 vozili, ključni del pa je predstavljala tudi psihosocialna podpora. Ekipe Rdečega križa so po besedah poveljnika reševalne službe štajerskega Rdečega križa Petra Hansaka oskrbele več kot 300 učencev in približno 200 njihovih staršev in drugih sorodnikov.
Okoli pol dveh popoldne so za v Hali Helmuta Lista čakajoče policisti pripeljali sendviče za malico, uro pozneje pa razred za razredom začeli z mestnimi avtobusi voziti na drugo lokacijo, v center Askö, kjer so nanje čakali starši. Da jih zaščitijo pred radovednimi pogledi, so policisti postavili živi zid, del poti so otroške obraze zakrivale tudi gasilske ponjave. Mimoidoče, ki so se želeli sprehoditi mimo, in dostavljavce hrane, ki so želeli po najbližji poti opraviti dostavo, so policistke vljudno, a dosledno opozorile, da naj uberejo drugo pot.
Ko so avtobusi s šolarji peljali mimo nas, je bilo na obrazih učencev mogoče opazovati različna čustvena stanja. Nekateri so nasmejano mahali v kamere fotografov, drugi so s sklonjeno glavo negibno sedeli na sedežu. Podobna situacija se je ponovila, ko smo prispeli pred center Askö.
Vrtiljak čustev
Na atletski stezi in ob njej je na soncu v daljavi stala množica mladostnikov, čakajoč na starše in skrbnike, da jih odpeljejo domov. Ulico, ki je vodila do zbirnega mesta, je varovala policijska patrulja, z avtomobili vanjo ni bilo mogoče. Tega policisti niso dovolili niti taksistom, ki so pripeljali starše do svojih otrok. Na bližnji avtobusni postaji je učenec družini razlagal, kaj se je dogajalo v učilnici. Med pogovorom je iztegnil roko in dvakrat s kazalcem "pritisnil na petelina". K sreči zgolj navidezno. Sprehodili smo se do mesta, kjer so eden za drugim zbirni center v spremstvu zapuščali mladostniki.
Deček, oblečen v dres Barcelone, je proti avtomobilu stopal s plastenko vode in obgriznjenim jabolkom. Le hip za tem, ko je v vozilo sedel na sovoznikov sedež poleg mame, je z njo naredil selfie. Za njim je objekt zapustilo dekle, ki ga je spremljevalec, verjetno oče, moral močno podpirati, saj je samo komaj hodilo. Ni bilo videti poškodovano, bolj pretreseno. Proti nam je pritekla učenka s solzami na obrazu. Med tekom je izgubila natikač, a je bil objem z vrstnico pomembnejši od pobiranja obuvala. Kolega z Radia Antenna je pred mikrofon ujel mamo, ki je prav tako s sinom zapuščala zbirno mesto. Povedala je, da jo je otrok poklical po mobilnem telefonu in ji povedal, da je z njim vse v redu. Na vprašanje, kako bodo v družini predelali dogodek, je odgovorila, da bodo sedli skupaj in se pogovorili. Prav ustrezna komunikacija po takšnem dogodku je ključna, so vsi izpostavljali, radijska postaja Ö3 je zagotovila tudi telefonsko številko, kamor lahko pokličejo tisti, ki nimajo nikogar za pogovor.
