Razkrito, kaj je Putin zahteval od Trumpa v zameno za konec vojne v Ukrajini

V Washingtonu ta predlog vidijo kot možen korak naprej proti miru, medtem ko evropski diplomati opozarjajo, da bi Ukrajina s tem dejansko "prodala lastno nogo v zameno za nič".

Po neuradnih informacijah naj bi bil Putin pripravljen odstopiti dele regij Zaporožje in Herson v zameno za priznanje ruskega nadzora nad Doneckom.
Po neuradnih informacijah naj bi bil Putin pripravljen odstopiti dele regij Zaporožje in Herson v zameno za priznanje ruskega nadzora nad Doneckom.
Epa
Datum 19. oktober 2025 11:00
Čas branja 2 min

Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v nedavnem telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom postavil jasen pogoj za ustavitev vojne v Ukrajini – popoln nadzor nad regijo Doneck. Po navedbah visokih ameriških in evropskih uradnikov je prav ta del vzhodne Ukrajine že dolgo eden ključnih ciljev Kremlja, ki ga Rusija še ni v celoti osvojila.

Ameriški predsednik Donald Trump se o Putinovem predlogu za zdaj ni javno izrekel. Po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Beli hiši je izjavil, da je "čas za dogovor" in da bi "obe strani lahko razglasili zmago". Dodal je, da se bo s Putinom kmalu srečal v Budimpešti, kjer naj bi nadaljevala pogovore o morebitnem mirovnem dogovoru.

Po neuradnih informacijah naj bi bil Putin pripravljen odstopiti dele regij Zaporožje in Herson v zameno za priznanje ruskega nadzora nad Doneckom. V Washingtonu ta predlog vidijo kot možen korak naprej proti miru, medtem ko evropski diplomati opozarjajo, da bi Ukrajina s tem dejansko "prodala lastno nogo v zameno za nič". Po pisanju časnika The Washington Post bi tak kompromis pomenil veliko geopolitično zmago za Moskvo in nevaren precedens za prihodnost mednarodnih odnosov.

Reuters

Na ukrajinski strani so pričakovali, da bodo iz pogovorov v ZDA izšli z novim paketom vojaške pomoči, predvsem z raketami dolgega dosega Tomahawk. Vendar so po srečanju ostali praznih rok. Trump naj bi po navedbah virov v svojem krogu poudaril, da želi vojno končati brez dodatne oborožitve za Kijev, temveč s pogajanji.

V zadnjem letu se linije fronte v Ukrajini skoraj niso premaknile. Rusija še vedno nadzoruje približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja, razmere pa ostajajo napete. Z novo zimo, ki se hitro približuje, se v Kijevu vse bolj bojijo ponovnih napadov na energetsko infrastrukturo, medtem ko od Zahoda zahtevajo trdna varnostna jamstva v primeru mirovnih pogajanj.

Čeprav se mnogi bojijo, da bi morebitni "dogovor" pomenil zamrznitev konflikta in legitimizacijo ruskih ozemeljskih pridobitev, nekateri v Washingtonu in Bruslju verjamejo, da bi to lahko bil prvi korak proti koncu najhujšega evropskega spopada po drugi svetovni vojni.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Izrael bo lahko sodeloval na Evroviziji, Slovenije na Dunaju ne bo. Se strinjate s tako odločitvijo RTV Slovenija?
Da, s tem smo pokazali moralno držo.
39%
304 glasov
Odpovedati bi se morali sodelovanju že pred leti.
38%
303 glasov
Ne, gre za glasbeni izbor in morali bi sodelovati.
16%
128 glasov
Ne vem, me ne zanima.
7%
53 glasov
Skupaj glasov: 788