Profesor Igor Žiberna: Hujših popotresnih sunkov ni pričakovati

Zagreb leži na stičišču tektonskih enot, zato potresi niso neobičajen pojav.

Igor Ziberna, geograf in astronom - portret - Desk: _Nedeljska_izdaja -
Igor Ziberna, geograf in astronom - portret - Desk: _Nedeljska_izdaja -
Saso Bizjak
Datum 22. marec 2020 15:49
Čas branja 2 min

Območje Zagreba je v preteklosti že doživelo večje potrese, denimo leta 1880 in leta 1901, pojasnjuje prof. Igor Žiberna, ki med drugim na Filozofski fakulteti v Mariboru predava tudi geomorfologijo. V Sloveniji je največ ljudi zaznalo prvi in drugi zgodnjejutranji sunek potresa, ki sta bila tudi najmočnejša, sicer je bilo sunkov 10, prvi in najmočnejši je imel po podatkih hrvaških seizmografov jakost 5,5 po Richterjevi lestvici, škoda pa je velika tudi zato, ker je šlo za plitvi potres na globini okoli 10 kilometrov. "Če pogledamo tektonsko karto, nam hitro postane jasno, zakaj so potresi tukaj pogost pojav. Območje Zagreba leži na stiku dveh tektonskih enot - Panonidov in Dinaridov. Ravno južno od Sljemena poteka t.i. Zagrebški šiv in tukaj se združuje več tektonskih enot. V dinarski smeri poteka še en pomemben tektonski prelom, t. i. Savski tektonski prelom, ki poteka na žalost tudi preko vzhodnega dela Krško-Brežiške kotline, kjer je stoji tudi Jedrska elektrarna Krško.," pravi Žiberna.
Prav stari del Zagreba je najbližje epicentru potresa, ki je bil severno od mesta, tam je bil potres najmočnejši in tudi škoda je največja. "Tudi zagrebška bolnišnica je v starejši zgradbi, tam je tudi porodniški oddelek in tamkajšnje dogajanje je bilo res grozljivo opazovati. Hrvaški seizmologi kljub temu, da potresov ne moremo napovedovati, pravijo, da hujših popotresnih sunkov ni pričakovati, zato je v situaciji s koronavirusm bolje, da ljudje ostanejo v notranjosti in se umaknejo pod oboke oziroma dele zgradb, ki so najbolje zavarovani. Seveda pa je občutek tesnobe zaradi koronavirusa sedaj še potenciran zaradi naravnega pojava, ki ga ni bilo mogoče napovedati. A statistične povratne dobe takih potresov na Zemlji so 1000 do 1500 na leto," pove Žiberna. V Sloveniji so sicer potresno najbolj ogrožene Ljubljanska kotlina, Krško-Brežiška kotlina ter zahodna Slovenija ob Idrijskem tektonskem prelomu v zgornjem Posočju, kjer so se tudi odvijali zadnji večji potresi v Sloveniji. "Na območju širše okolice Maribora hude potresne nevarnosti ni," pomiri Žiberna.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ali bi na morebitnih predčasnih volitvah še enkrat volili enako?
Da.
80%
1457 glasov
Ne, volil bi drugo stranko.
6%
108 glasov
Ne, na zadnjih volitvah sem volil, zdaj pa ne bi.
1%
22 glasov
Na zadnjih volitvah nisem volil, zdaj bi.
2%
31 glasov
Na zadnjih volitvah nisem volil, tudi zdaj ne bi.
1%
13 glasov
Nasprotujem predčasnim volitvam.
4%
81 glasov
Predčasnih volitev ne bo.
4%
75 glasov
Volitve me ne zanimajo.
1%
26 glasov
Skupaj glasov: 1813
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.